European Southern Observatory - Ste kdaj prebrali nalepko na trdem disku? Na njej so zapisani delovni pogoji, ki ne obsegajo le temperaturnega razpona, ampak določajo tudi zgornjo nadmorsko višino, ki običajno znaša 3000 metrov. Razlog je v delovanju diskov, saj med branjem glava počiva na zračni blazini, za kar potrebuje dovolj gost zrak. Delovanje računalniške opreme na visoki nadmorski višini ni samoumevno, kot vam bo povedal vsak obiskovalec baznih taborov v Himalaji, v vesoljska plovila pa tako ali tako vgrajujejo posebno na kozmične žarke odporno opremo. V Čilu so na nadmorski višini 5000 metrov poleg teleskopov postavili superračunalnik, za kar so morali premagati precej tehnoloških težav.

ALMA je okrajšava za Atacama Large Millimeter Array...

New Scientist - Adijo veterne elektrarne in sončne celice, pozdravljen Sončev veter. Znanstveniki so namreč predstavili možnost pridobivanja energije z izrabljanjem energije Sončevega vetra, ki bi ga satelit pretvoril v energijo in jo poslal na Zemljo v žarku, z njim pa bi bili zmožni zadostili milijardno-kratnim potrebam po energiji.



Predstavljen satelit je v svojem jedru koncept Dyson-Harrop satelita. Srce tega satelita bi bila dolga kovinska zanka, obrnjena proti Soncu, ki bi bila nabita tako, da bi ustvarjala cilindrično magnetno polje, ki bi zbiralo elektrone, ki predstavljajo polovico Sončevega vetra. Ti elektroni so potem poslani v kovinski sferični sprejemnik, kjer ustvarijo tok, ki je pogon za...

ComputerWorld - V Pensilvaniji je za visoko ograjo z bodečo žico ogromen podatkovni center, ki se skriva pod površjem. Leta 1902 je na tem področju podjetje U.S. Steel začelo izkopavati apnenec, ki so ga uporabljali za gradnjo. V petdesetih letih so rudarjenje končali, v tleh pa je ostala velika luknja in ogromen preplet podzemnih jam in kavern. Hitro so ugotovili, da bi ta prostor lahko začeli oddajati različnim institucijam kot prostor za arhiv. Svoje podatke je tam shranjevalo mnogo zasebnih podjetij in vladnih agencij. Skladišče je leta 1998 prevzel Iron Mountain, ki je nadaljeval s poslovnim modelom.

Za razliko od drugih rudnikov apnenca ima ta streho iz skrilavca in ne peščenjaka, ki deluje kot...

TG Daily - Prva elektrarna, ki elektriko ustvarja s pomočjo v naravi dobro poznanega procesa osmoze, je pravkar odprla svoja vrata na Norveškem. Elektrarno je postavilo norveško energetsko podjetje Statkraft, ki je idejo raziskovalo že od leta 1997. Pri tem tipu elektrarne je potrebno mešanje sladke in slane vode, ki se na primer dogaja pri izlivih rek v morje. Namesto da bi vodo pustili, da se premeša sama, sladko vodo speljejo v tanke, ki so s polprepustnimi membranami ločeni od tankov, v katerih se nahaja slana voda. Sladka voda ima bistveno manj delcev topljenca (različnih soli), zaradi česar je njen kemijski potencial višji od slane vode z veliko topljenci. Ker skozi membrano sol ne...

TG Daily - V 28 letni raziskavi ameriškega Centra za Okoljske Napovedi in Oddelka za Energijo so ugotovili, da je za vetrne elektrarne najbolj primerno ameriško mesto New York namesto bolj pričakovanega Wind Cityja, Chicaga. Žal bo izkoriščanje teh vetrov rahlo težavno, saj se nahajajo približno 9 kilometrov nad morsko gladino. Vetrovi na visokih nadmorskih višinah pihajo mnogo močneje in stabilnejše kot pri tleh. Medtem ko je pri tleh v najboljših primerih na voljo manj kot 1 kW na kvadratni meter energije, vetrovi na visokih višinah ponujajo v povprečju 10 kW/m², vetrovi nad New Yorkom pa celo 16 kW/m² energije.

Edin možen način izkoriščanja je zaenkrat z zmaji, lebdečimi vetrnimi turbinami, ki bi bile privezane na površino zemlje, prek privezov pa bi na trdna tla pošiljala še električno energijo. Skupaj z ostalimi primernimi lokacijami, med katere spada celotna vzhodna obala ZDA, vzhodna Kitajska in Japonska, južni del Avstralije ter severovzhodni predeli Afrike, bi zlahka zalagali vse...

TG Daily - Avstralija se je očitno odločila, da potrebuje tehnološko revolucijo, saj bodo po izboljšanih internetnih povezavah postali še bolj zeleni z izgradnjo največje solarne elektrarne na svetu. V teh časih je korak smiseln, sploh ob podatku, da kar 80 % vse električne energije Avstralija dobi iz premoga, obenem pa ga tudi največ izvozi. Obenem se je Avstralija kot 81. pridružila agenciji International Renewable Energy Agency (Mednarodna Agencija za Obnovljive Vire), ki je bila ustanovljena januarja. Elektrarna, ki bo sestavljena iz štirih delov, naj bi kar potrojila proizvodnjo električne energije v primerjavi s trenutno največjo, kalifornijsko elektrarno v puščavi Mojave. Dva dela kompleksa...

ScienceDaily - Zaveza Evropske unije, da bodo do leta 2020 20 odstotkov naših energijskih potreb pokrili obnovljivi viri energije pomeni, da je za realizacijo cilja potrebnih veliko raziskav ne samo na področju novih tehnologij, pač pa tudi o vplivih novih tehnologij na okolje samo saj je zadnja stvar, ki jo hočemo, da bi stvari v preveliki naglici le poslabšali.

Ena izmed takšnih precej debatiranih tem je vpliv veternih elektrarn na ptice in njihove navade. Marsikateri...

BBC - Najprej samo nekaj osnov o fuziji in fisiji. Na pogled zelo podobna izraza, ki pa sta si fizikalno povsem različna. Fisija ("fission"), oziroma cepitev po slovensko, je razpadanje atomskih jeder. Ta proces se dogaja v nuklearnih elektrarnah in ima kot produkt reakcije veliko močno radioaktivnih elementov z razmeroma dolgo razpolovno dobo in še nekaj dodatnih snovi kot so nevtroni in podobno. Fuzija ("Fusion") pa je zlivanje atomskih jeder, ki se dogajajo pri za nas nepredstavljivo visokih temperaturah. Primer fuzije je "delovanje" Sonca, kjer pri temperaturi 15 - 20 milijonov stopinj...

24 ur - Skorajda ne mine dan brez novic o novih tehnološko oh in ah izpopolnjenih računalniških kompnentah, bolj redko pa izvemo, kolikšen davek plača okolje na račun našega "sledenja tehnološkim trendom". Če gre verjeti raziskavi United Nations University, je že izdelava povprečnega osebnega računlnika vse prej kot ekološka, da porabljene električne energije med delovanjem, elektromagnetnega sevanja in problemov z odlaganjem odslužene opreme sploh ne omenjamo.

Raziskovalci so namreč ugotovili, da za izdelavo enega namiznega računalnika z dobrim starim CRT-monitorjem vred porabimo kar 1, 8 tone raznoraznih surovin, skoraj toliko, kot je potrebno za izdelavo srednje velikega avtomobila. Levji delež gre na račun vode, saj se je porabi kar 1500 litrov, pa tudi podatek o 240 kg fosilnih goriv in 22 kg raznoraznih ničkaj nedolžnih kemikalij ni ravno spodbuden.

Isti raziskovalci so že pred tem izračunali, da nas en dvogramski 32 MB modul DRAM-a "stane" kar 32 litrov vode in 1,7 kg kemikalij...

Slo-Tech - Vsem uporabnikom se za nastali izpad opravičujemo. Imeli smo manjše težave, ker nam je vodno hlajenje spustilo, hkrati je tudi turbina, ki je grabila vodo, razpadla. Primož je v azbestni obleki zamenjal pokvarjeno turbino in z lastnim znojem obnovil lopatico, ki grabi vodo. Obenem je zaradi tega, ker smo na računalniku poganjali Folding, temperatura vode narasla na 90 stopinj Celzija, zato smo morali sobo shladiti s tekočim helijem. Pri tem smo Primoža pozabili v taisti sobi. Slava mu.

Hkrati za jutri tudi napovedujemo manjši izpad, pričakujte ga enkrat popoldne, dolžine nekaj uric, saj bomo morali odtajanega Primoža prepeljati v urgentni blok Kliničnega Centra. Molite za nas.

P.S.: Fold on! [:D]

P.S.S: Opravicujemo se zaradi pocasnega delovanja (popoln razpad streznika - tezave s strojno opremo).