Slo-Tech - Pred približno mesecem dni je ameriška tajna služba NSA izdala novo različico svoje lastne distribucije Linuxa - SELinux.

SELinux vsebuje številne varnostne mehanizme, med katerimi velja omeniti predvsem tim. Mandatory Access Control, ki omogoča nadzor izvajanja aplikacij v računalniku. Mandatory Access Control omogoča, da upravitelj sistema posamezni aplikaciji ali sistemskemu procesu podeli minimalne privilegije, potrebne za delovanje. V primeru hekerskega vdora je zato veliko lažje ohraniti integriteto sistema.

SELinux je na voljo pod GPL licenco. Pogummnejši ga lahko prenesejo iz spletne strani NSA, tisti malo manj pogumni pa se bodo verjetno odločili za prenos iz Sourceforgea. Tisti najbolj pogumni, pa se lahko tudi pridružite razvijalski ekipi.

SELinux je kot dodatek na voljo tudi za številne distribucije, med https://wiki.ubuntu.com/SELinux">drugim tudi za Ubuntu.

SELinux naj bi bil med najbolj varnimi operacijskimi sistemi. Pa mu zares zaupate?

Slo-Tech - Novoletni prazniki so mimo in Pipini odprti termini so spet tu. V torek 11.1 ob 19.00 bo imel Andraž Sraka predavanje z naslovom Varnost, zaupnost in zanesljivost mojih podatkov na linuxu:

Kako varni so moji podatki na mojem računalniku, kako varni so pred ostalimi uporabniki računalnika/strežnika in pa predvsem kako varni so pri komunikaciji v omrežju? Vprašanje, ki si ga vselej preredko postavljajo današnji uporabniki. Pojavi se pa seveda, ko je to že prepozno. Takrat so naši podatki že uničeni zaradi malomarnosti samih uporabnikov, strojne opreme ali pa v rokah nepooblaščene tretje osebe. Na predavanju si bomo pogledali kakšna je meja med samo zasebnostjo in zanesljivostjo/dostopnostjo (redundanco) naših podatkov na (linux) datotečnih sistemih. V ta namen bo predstavljenih nekaj metod, kot so kriptiranje podatkov/diskovnih polj in varovanjem dostopa na nivoju datotečnega sistema, za povečanje zasebnosti naših podatkov. Za povečanje zanesljivosti pa metode postavljanja zrcalnih...

Slashdot - Slashdot je objavil povezavo na avstralsko študijo o skupnih stroških lastništva (TCO - total cost of ownership), programske opreme.

Študija je pokazala, da podjetje s 250 zaposlenimi lahko prihrani do 36 odstotkov če zaposleni preidejo na odprtokodni operacijski sistem in programsko opremo.

Seveda prehod za nekatera podjetja ni primeren, saj nekateri programi pod Linuxom še ne delujejo. A to se utegne spremeniti že v bližnji prihodnosti...

Australian IT - Kot sem že nekako navajen, si razne 'študije' o raznih 'stroških', kunštno imenovanimi TCO (total cost of ownership: skupni stroški lastništva, ki nastanejo zaradi nakupa, montaže ter vzdrževanja neke dobrine), rezultate kar podajajajo. Pred kratkim je bil tako 'Microsoft' informacijski sistem cenejši od Linuxaškega, po tokratni neodvisni študiji (tokrat se mi pa ni več dal navednic delat: saj se razumemo, ne?) pa se v podjetju z 250 mašinami v razdobju treh let slednji izkaže za 33 % cenejšega. No, če za vas statistika ni nek kredibilen podatek, pa en uren Klik!

Še to. Kot je Prešeren s svojim 28. letom stopil v svoje zrelo obdobje ustvarjanja, tako je v svojem 19. letu starosti mentalno umrl LordNinja ter se je reinkarniral kot Ziggga (Jaz!). Idiotism Per Sempre.

Linux Journal - Najprej lep pozdrav vsem. Danes je zagotovo eden izmed pomembnejših dni v mojem življenju, saj bom začel pisati novice za Slo-tech (hja vajenci vedno začnejo pri dnu kajne). No da vam ne bo postalo slabo od mojega nakladanja, pa se vrnimo h konkretnim stvarem. Tukaj je prva novica:

Tokrat sem naletel na zanimivo navico, ki ponuja zanimivo branje. Nič suhopranih testov, dolgih nakladanj, le čisti užitek. Govori namreč o prihodnosti Linuxa kot desktop variante. Gotovo že poznate Linuxovo že skoraj pravljično stabilnost in kup dobrot, ki jih ponuja. Od GNU public licence do tega, da je popolnoma zastonj. Po teh dejstvih sodeč bi lahko sklepali, da se konkurenci ne piše dobro. Pa vendarle se je Linux prijel le v delovnih postajah in visokozmogljivih strežnikih. Zakaj ljudje raje posegajo po konkurenci, kot pa po Linuxu. Odgovor je samo eden: prijaznost do uporabnika. Velika večina ljudi ve, da Linux ni ravno prijazen do novincev. Vse preveč je varnostnih problemov in nastavljanja...

Slashdot - Vsak ve, da je Linux praktično zastonj in da so Okna relativno draga. Prav tako večina ljudi ve, da je TOC (Total Cost of Ownership) bolj problematičen od cene samega programja. Torej cena administracije in podobnih reči.
Se je pa pojavila še ena zanimiva stvar, ki bi lahko tehnico izbire operacijskega sistema nagnila na stran Linuxa. Namreč zadnje čase se da zavarovati račualnike proti vsem mogočem, tudi proti hekerskim vdorom. Kdo bi si mislil, ampak zavarovalnice znajo računat. Zračunali so si, da je pri Windowsih vdorov toliko več, da zaradi tega pobirajo 5-15% večje zavarovalne premije. No zaenkrat to počne šele ena, ampak je pa zanimivo, ker imajo zagotovo najboljše podatke o samih količinah vdorov pri podjetjih. Seveda gre za vprašanje koliko je varen povprečen nameščen Windows ali Linux sistem in ne kako varno se da sistem zrihtat če človek zna.