Heise - Bell Labs se pridružuje podjetjem, ki skušajo pri prenosu podatkov po bakrenih paricah doseči čim višje hitrosti. Medtem ko standard G.fast že omogoča hitrosti do 1 Gb/s, so v Bell Labs pokazali, kako je to mogoče še podeseteriti. Žal so pri tem močno omejeni s fiziko, tako da hitrost pri kablih, daljših od 50 metrov, hitro upade. Vseeno je to dovolj za primere, kjer sicer imamo optično povezavo, a je nimamo položene čisto do praga.

G.fast uporablja dve parici, po katerih prenos poteka v širšem frekvenčnem področju (trenutno do 106 MHz, v prihodnosti do 212 MHz) kot VDSL2. Za dosego hitrosti do 10 Gb/s so frekvenčno področje še razširili, hkrati pa si pri prenosu pomagajo tudi s presluhom (crosstalk), s katerim je prav tako mogoče prenesti informacije, če smo dovolj zviti. G.fast trenutno...

Ars Technica - Čeprav so bakrene parice za prenos podatkov v zatonu, saj jih nadomešča optično omrežje, tehnologija DSL še ni mrtva. To so prikazali v Bell Laboratories, kjer so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po bakrenih kablih. Na razdalji 400 metrov so podatke prenašali s hitrostjo 300 megabitov na sekundo, medtem ko so na razdalji en kilometer dosegli še vedno zavidljivih 100 megabitov na sekundo. Z naraščanjem razdalje nato hitrost hitro pojenja.

Za dosego teh rekordov so potrebovali dvoje bakrenih paric (angl. channel bonding), posebno tehnologijo za preprečitev presluha (vectoring) in analogen fantomski način (angl. phantom mode, ki vključuje...

Slashdot - Ericsson poroča, da so v prvi demonstraciji delovanja VDSL2 na svetu dosegli hitrost prenosa podatkov več kot 500 Mbps prek bakrenih paric. Za ta dosežek so hkrati uporabili šest vodnikov, podatke pa so z načinom vektoriziranega VDSL2 prenašali pol kilometra daleč. Nova tehnologija vektorizacije, ki zmanjša presluhe, omogoča sočasno uporabo več paric in zmanjša porabo energije, še ni standardizirana, a naj bi jo uskladili do konca tega leta. Žal kakšnih hudih revolucij ni pričakovati, saj že pri razdaljah, ki so večje od 1 km, ADSL2+ deluje občutno bolje. Kot pravijo, je uporabnost tega dosežka predvsem povezava optičnih vodnikov, ki vodijo od DSLAM-ov, do končnih uporabnikov. Če imajo ti seveda več bakrenih paric, kar prav tako ni ravno pogost slučaj.

Yahoo News - Pri Nethercomm-u pravijo, da so razvili novo tehnologijo za dostop do interneta -- da nam za internetno cesto služi kabelski priključek, telefonska parica, zrak (wireless) ali celo električno omrežje, smo se že nekako navadili, a sedaj se jim je pridružil nov prenosnik -- plinovod. Med drugim trdijo tudi, da je z njihovo tehnologijo moč pošiljati celo TV signal, zadevo pa naj bi omogočali ultraširokopasovni oddajniki, ki naj bi bili celo cenejši od trenutno najbolj uveljavljenih na bakreni parici oz. koaksialnem kablu. Testiranje nove tehnologije naj bi se začelo v določenih delih ZDA naslednje leto.

Upamo lahko, da bodo svoje trditve uresničili in z zamikom tudi k nam pripeljali prepotrebno konkurenco domačemu Telekomu. Nenazadnje lahko tudi toplarne v naših mestih začno razmišljati o razširitvi svoje ponudbe, mojo babico pa že skrbi, da se bo njen štedilnik nalezel virusov.

SiOL - Po skoraj dveh letih testiranja tehnologije ADSL2+ je SiOL končno objavil uradno ponudbo, tako sta nam poleg dosedanjih hitrosti na voljo še dva nova paketa - 10 mbps / 768 kbps in 20 mpbs / 768 kbps. Za prvega boste morali k osnovnemu, kateregakoli si boste že izbrali, doplačati dobre štiri tisočake, za drugega pa slabih devet. Vse podrobnosti o kombinacijah paketov in doplačilih za višje hitrosti lahko najdete na SiOLovem ceniku, velja pa omeniti tudi, da nove cene veljajo tako pri popolno kot tudi pri delno razvezanem dostopu (ISDN ali PSTN). Nove in stare naročnike nas bo morebitni prehod na sveže pakete priklenil na SiOLove storitve za 2 leti, več podatkov je na voljo tukaj.

SiOL - Kot verjetno že veste, načrtujejo PRI SiOL-u za konec letošnjega leta nadgradnjo njihove komunikacijske tehnologije ADSL z ADSL 2+. In sicer bo ob uvedbi podpirala standard ITU G.992.5 (dl 24 Mbit/s, ul 1.0 Mbit/s) in ne standarda ITU G.992.5 Annex L (dl 24 Mbit/s, ul 3.5 Mbit/s), ki bi omogočal hitrejši upload. Storitvam pa naj bi dodali tudi možnost gledanja več TV programov hkrati in ostale multimedijske storitve, ki jih pa niso našteli.

Sicer pa je sama tehnologija ADSL 2+ še v testni fazi, pravijo na SiOL-u, ter da se bodo na podlagi testiranj odločili, kakšne vrste paketov bodo ponudili končnim uporabnikom.

Na vprašanje, ali bodo uporabnikom ponudili prijazen prehod na storitve preko ADSL2+, pa odgovarjajo pritrdilno ter dodajajo, da je to tudi bil njihov cilj ob izbiri naprav, ki so združljive z ADSL2+.

Slashdot - Internet dandanes lahko prenašamo po obilici medijev. Od navadne bakrene parice in kablskega omrežja pa do radijskih valov. Problem je, da imajo nad prvimi podjetja pogosto nadzor, ki temelji že na monopolnega. Po drugi strani pa kljub vseemu te storitve niso na voljo vsem odjemalcev. Tako se kar sama poraja ideja, da bi internet poskusili spraviti v navadne električne žice.

Trenutno je aktualno električno podjetje Hydro-Québec iz Montreala, ki bo s testiranjem začelo januarja, komercialno pa bo storitev na voljo v nekaj letih. Glede na to, da je to za nas čez lužo ta novica niti ni tako zelo zanimiva. Zanimivo je edino to, da je se je zbudilo še eno podjetje in namerava prevetriti lokalni trg internet ponudnikov. Trenutno je ta storitev komercialno na voljo sicer v Nemčiji kjer jo od poletja 2001 trži RWE in na Švedskem, kjer jo nudi Sydkraft.

Podjetja očitno odkrivajo novo tržno nišo. Samo vprašanje časa je kdaj bo to na voljo pri nas. (2010, 2050, 2100)?? Kaj menite vi?)

SiOL -

Verjetno ste o tem že slišali, morda celo na našem forumu, a vseeno nakratko povzemimo. SiOL s prihodnjim tednom začenja tržiti novo storitev, ki sliši na ime IP TV. Gre za neposredno konkurenco kabelski televiziji. Storitev, ki bo sprva na voljo le v širši Ljubljani z okolico, kasneje pa tudi drugod, bo za svojo delovanje potrebovala ADSL priključek pri uporabniku, le-ta pa bo dobil možnost spremljanja sto desetih TV programov kakovosti digitalnega satelitskega signala -- preko klasične bakrene parice na analognem televizorju.

Teorija, ki za tem stoji, pravi nekako takole. Večino programov že njihovi distributerji dobavljajo v digitalni obliki, tako da...

The Register -

Današnje širokopasovne povezave prek bakrenih paric (ADSL) in koaksialnih kablov dosegajo že zavidljive hitrosti, ki pa so že skorajda na sami meji infrastrukture. Doslej je tako prevladovalo mnenje, da bo ob potrebi po dva- in večkrat hitrejših potrebno uporabiti drago optiko in z njo nadomestiti obstoječe podatkovne vodnike.

The Register poroča, da finski Teleste in nizozemski Essent Kabelcom delata na projektu imenovanem ETTH (Ethernet to the Home), ki bo omogočal hitrosti do 50 megabitov na sekundo po navadnih koaksialnih kablih, ki so že položeni.

V čem torej proizvajalca vidita prednosti novega načina prenosa podatkov? ETTH omogoča visoke hitrosti tudi na daljše razdalje, saj je koaksialni kabel manj občutljiv na razdaljo kot bakrena parica (DSL tehnologije), poleg tega pa je dosti cenejši od optike. Ponudniki interneta bodo tako lahko še nekaj časa uporabljali obstoječo infrastrukturo z malenkostnimi popravki, optika pa se bo v vmesnem času pocenila, pravijo. Več o tem.