The H - DHH je včeraj predstavil svežo različico okolja za razvoj spletnih aplikacij Ruby on Rails 3.1.

Dve večji novosti sta Asset Pipeline in HTTP Streaming. Ta prva vse vse css in javascript datoteke strpa v po eno datoteko za oboje, skrči (pobriše presledke, komentarje) in opremi z E-tagom za lažjo kontrolo keširanja. Prej je bila na voljo v okviru dragulja Sprokets, zdaj pa je del standardnega API-ja. HTTP Streaming (chunking) je pogosto spregledani del standarda HTTP/1.1, ki mogoča...

TorrentFreak -

O številnih zasegih domen piratskih spletnih strani - in občasno tudi povsem nedolžnih - smo že precej pisali. S tem se v ZDA na veliko ukvarja vseprisotna Enota za priseljence in carino (ICE) pri Ministrstvu za domovinsko varnost, kljub temu, da za to nimajo jasne pravne podlage (zakon je še v proceduri). Ideja za zasegi je širši javnosti znatno otežiti dostop do piratskih vsebin.

Zaseg domene že sam po sebi ni pretirano učinkovit, saj lastniki stran preprosto preselijo na alternativno domeno, njen naslov pa uporabniku hitro in učikovito sporočijo po že vzpostavljenih kanalih (twitter, facebook, žanrski forumi). Da bi bilo vse skupaj še lažje, je švedska civilna iniciative eZee.se sredi aprila objavila dodatek za brskalnik Firefox, imenovan Mafiaa Fire Redirector (na sliki, glej še razlago imena), ki vodi...

Slo-Tech - Po dolgih letih razvoja je danes končno izšla 1.0.0. različica programa VLC (VideoLAN Client). VLC je odprtokodni predvajalnik multimedijskih datotek, ki poleg predvajanja različnih formatov datotek omogoča tudi oddajanje preko omrežja (ang. streaming) ter snemanje na disk. Nova različica podpira številne kodeke (tudi HD codeke, vključno z Blu-Ray, Real Video 3.0 in 4.0) ter številne datotečne formate.

Program je brezplačno na voljo za okolja Linux, Windows, Mac OS X, BeOS, Syllable, BSD, MorphOS, Solaris in Zaurus. Zagnati ga je mogoče tudi iz USB ključka (kot mobilno aplikacijo).

VLC je odličen odprtokodni izdelek, ki pravzaprav nima resne konkurence, zato ga lahko le priporočamo.

Slo-Tech -

Po treh letih razvoja in številnih izboljšavah smo končno dočakali izid enega najpriljubljenejših ogrodij za razvoj spletnih aplikacij (angl. web framework) za Python -- Django 1.0. Opis številnih novosti najdete v uradni objavi izdaje, če omenim samo tiste, ki so bile dodane pred kratkim, pa so to izboljšava programa (app) za generiranje administratorskega vmesnika (newforms-admin), 100% združljivost z WSGI, ki postaja standard na področju spletnih vmesnikov za Python, nov program za komentarje, GeoDjango ter številne spremembe ORM-ja in ostali popravki.

Po dolgem času uporabe razvojne različice iz Djangovega Subversiona, se avtor sprašuje, če se bo sploh lahko navadil na kontinuirano izdajo novih različic.

GNOME - Izšla je nova različica priljubljenega odprtokodnega namizja GNOME 2.22.

Opis vseh novosti najdete v uradni objavi nove različice, med pomembnejše pa lahko prištejemo program Cheese za zajem fotografij in videa iz spletne kamere, program Anjuta, ki je po novem del paketa za razvijalce programske opreme ter novo knjižnico za navidezni datotečni sistem GVFS/GIO, ki bo nadomestila starejšo GNOME-VFS. To pomeni številne izboljšave v programih kot je Nautilus, vendar pa na začetku tudi malce nazadovanja, saj vsi programi še ne izkoriščajo polnega potenciala nove knjižice.

Kot je že v navadi, je namizje na voljo tudi v slovenskem jeziku.

Slo-Tech - V sredo, 29. marca vas ob 19.00 vabimo v Kiberpipo na Spletne urice, kjer bo Jure Čuhalev predaval o orodju Django.

Django je visoko-nivojsko Python ogrodje za grajenje spletnih strani. Po samem delovanju se močno zgleduje po Ruby on Rails, vseeno pa ima kopico svojevrstnih značilnosti in originalnih pristopov, ki omogočajo resnično hitro grajenje spletnih aplikacij.

V predavanju bodo predstavljene osnove model-control-view pristopa k razvoju spletnih aplikacij in kako je ta pristop integriran v Django. Kot dopolnilo k teoriji pa bodo predstavljene tudi dejanske izkušnje pri uporabi.

Slo-Tech - Tokrat v Pipinem odprtem terminu 19. aprila ob 19.00 gostimo Barbaro iz Linza, ki bo predstavljala program za avdio montažo Audacity.

Gre za odprtokodni program, ki teče tako v sistemu Linux kot Windows in tudi Mac OSX: Audacity je prost odprtokodni urejevalnik zvoka za snemanje, urejanje in generiranje zvoka. Skozi leta se je iz malega programa za preprosto rezanje prelevil v uporabno orodje za obdelavo zvoka na radijskih postajah. Omogoča uporabo večih stez - podlaganje govora z glasbo in podobno. Kot prost program je izdan pod licenco GPL (splošna javna licenca). Je brezplačen in hkrati svoboden, saj lahko gledate in spreminjate njegovo izvorno kodo....

Mozillazine - Izšla je Mozilla 1.4! Nova različica ponuja številne izboljšave in nove možnosti v primerjavi s starejšimi različicami. Dodana je podpora za preverjanje istovetnosti NTLM (samo v različici za Windows), izboljšano je delo z zaznamki, Composer omogoča spreminjanje velikosti slik in tabel z metodo klikni-in-povleci, na voljo je gladko drsenje po spletnih straneh (možnost morate vključiti sami), izboljšan je mehanizem za nadzor nadležne elektronske pošte ... Podrobnejše informacije so na voljo v Opombah ob izdaji. Na voljo sta slovenski različici za Linux in Windows ter jezikovni paket XPI, s katerim lahko poslovenite Mozillo na preostalih operacijskih sistemih.

Veja 1.4 bo nadomestila vejo 1.0 in bo tako postala stabilna osnova za razvijalce, ki v svojih izdelkih uporabljajo Mozillino tehnologijo. Tako je že izšel Netscape 7.1, ki se od različice 7.0 loči predvsem po novostih, ki jih je prinesla Mozilla v razvoju od različice 1.0 do 1.4.

Hkrati je Mozilla 1.4 tudi zadnja Mozilla,...

Slashdot - Po številnih peripetijah smo končno dočakali tudi končno različico namizja Gnome, ki se bo zdaj lahko pomeril s prenovljenim KDE 3.0. O samem programu lahko izveste več tukaj, če pa ga želite preizkusiti, pa odklikajte na stran z mirror stražniki. Čeprav vam bolj priporočam, da počakate na svojo omiljeno distribucijo, ki bo to namizje vsebovala.

Glide Underground - Pri Glide Undergroundu sem našel tale članek, v katerem se avtor sprašuje, ali je sedanja hitrost razvoja sploh smiselna. Zastavlja si vprašanja, kot recimo zakaj potrbujemo 1.7 GHz pošast, če nam igrice še vedno dobro delajo na (navitem) 533 MHz procesorju, ali če je res smiselno odšteti okoli 100 tisoč tolarjev za novega GeForcea. Mnenja o tem so različna, a če ste vsaj malo računalniško-filozofske narave si ta članek le preberite in potem o njem razglabljajte.