Slashdot - Astronomi iz Centra za astrofiziko Harvarda in Smithsoniana so predstavili najbolj obsežen zemljevid bližnjega vesolja do razdalje 380 milijonov svetlobnih let, ki omogoča najbližji pogled do galaktične ravnine. Te običajno zaradi medzvezdnega prahu ne vidimo dobro, ampak vidimo le temen pas diska galaksije.

2MRS (2MASS Redshift Survey) so sestavljali deset let, njegovo ime pa nas spomni, da so posnetke pridobili s teleskopov v Arizoni in Čilu v projektu Two-Micron All-SkySurvey, in da pri oddaljujočih galaksijah vidimo rdeči premik. Prav ta omogoča pridobitev informacije o tretji prostorski koordinati in s tem izdelavo 3D-zemljevida. Projekt je trajal od leta 2001 do lanskega oktobra. V tem času so prečesali celotno nebo pri valovnih dolžinah 1,25 μm, 1,65 μm in 2,17 μm. Prepoznati...

Slo-Tech - Obeta se nam nov nebesni dogodek. Komet McNaught C/2009 se namreč približuje Soncu in se mu bo najbolj približal v začetku julija. Že sedaj je komet viden pred sončnim vzhodom s pomočjo daljnogleda v ozvezdju Andromede, vendar astronomi pričakujejo, da se mu bo svetlost povečala, morda celo tako, da ga bomo lahko opazovali s prostim očesom. Na žalost pa bo lokacija kometa takrat dokaj neugodna, saj se bo navidezno zelo približal Soncu in bo zato njegovo opazovanje zaradi jutranje svetlobe moteno. Ampak, pustimo se presenetiti. Astronomi pričakujejo najbolj ugoden čas za opazovanje v zgodnjih jutranjih urah v drugi polovici junija, ko se bo komet nahajal v ozvezdju Auriga.



Več: APOD, Gary W. Kronk-s Cometography, Comet Chasing, JPL Small Body Database, Sky & Telescope

Slashdot - Ljubiteljski astronom Peter Shah iz Meifoda v Walesu je napravil odlične posnetke vesolja, ki so osupnili tudi profesionalne astronome. Za svoj projekt je porabil 20 tisoč funtov - v streho svoje lesene lope je izrezal luknjo in vanjo namestil svoj osempalčni teleskop. Več mesecev je čakal na idealne pogoje, saj je na Otoku pogosto oblačno, sedaj pa se mu je končno nasmehnila sreča. Posnel je svetlejše objekte na nebu, to so meglica Opičja glava NGC 2174, galaksija M33, galaksija Andromeda, meglica Goreča zvezda in nekatere druge. Za posnetke je uporabil Orion Optics UK AG8 Astrograph in...

ScienceDaily - Raziskovalci iz Floride, ZDA, so prikazali, kako lahko z uporabo možganskih valov upravljamo z računalnikom. Izum sicer še ni primeren za vsakogar, saj so poskuse izvajali pri osebah s hudimi oblikami epilepsije, ki so že imeli v lobanjo vgrajene elektrode, s katerimi so merili njihovo možgansko dejavnost. Raziskovalci so to izkoristili in jih uporabili za upravljanje računalnika.

Pri tem eksperimentu so na ekranu prikazali 6x6 polj veliko matriko, v kateri so bili postavljeni različni znaki abecede. Računalnik je nato vsakič izpostavil drug znak, oseba pa je morala zgolj usmeriti pozornost na tisto polje. Na takšen način se je program kalibriral oziroma povezal vzorce signalov iz elektrod s točno določenim poljem. Po kalibraciji je bila oseba zmožna zgolj z upravljanjem pozornosti na točno določeno polje napisati pravilno črko oz. znak, uspešnost pa je bila skoraj 100%.

Vzrok, da niso uporabili običajne tehnike EEG, pri kateri ni potrebe po vrtanju lukenj v lobanjo je ta, da...

NASA - S pomočjo spitzerjevega vesoljskega teleskopa, ki nebo opazuje v infrardeči svetlobi, so astronomi odkrili orjaški obroč okoli Saturna. Čeprav je obroč zelo redek in ne oddaja vidne svetlobe, ga je mogoče videti zelo bledo v infrardečem delu spektra. Obroč je orjaških dimenzij in je nagnjen za 27 stopinj glede na doslej znane obroče.


Vsekakor izjemno zanimivo odkritje, dobesedno pred našimi vrati.

Vir:
NewYork Times
Nasa

New Scientist - Kitajska je pripravljena na njihovo najbolj drzno vesoljsko misijo doslej. V orbito bodo poslali misijo z človeško posadko, katere namen je 40-minutni sprehod okoli orbitalnega modula. Tako bodo lahko preizkusili nove vesoljske obleke, ki so bile načrtovane in izdelane izključno na Kitajskem. Če bodo vremenske razmere ugodne, lahko izstrelitev nosilne rakete opravijo že ta četrtek. Uspešna misija bo temelj za morebitno stalno kitajsko vesoljsko postajo, katere izgradnja je planirana do leta 2020, pa tudi za načrtovano človeško odpravo na Luno leta 2017.

Prva človeška kitajska odprava v orbito je bila leta 2003. Tako je postala ta država tretja sila, ki je zmožna izvesti vesoljske odprave z človeško posadko. Kitajska namerava predvajati posnetek odprave v živo, kar bodo storili z majhno sondo, ki bo lebdela v bližini glavnega modula. URL prenosa še ni znan, zato se splača pogledati spletno stran Šanghajske akademije za vesoljsko tehnologijo (SAST):

New Scientist - NewScientistSpace pravi, da je bila izločitev Plutona iz kluba planetov nič v primerjavi s tem, kar so astronomi storili nedavno. Rimski Cesti so namreč "odrezali" kar dva spiralna rokava. Dolgo časa so astronomi predvidevali, da naša galaksija vsebuje 4 spiralne rokave: rokav Strelec, rokav Kotomer, rokav Ščit- Kentaver in rokav Perzej.

Zadnja opazovanja Spitzerjevega teleskopa, ki nebo opazuje v infrardečem delu spektra, kjer je možno videti tudi skozi za vidno svetlobo neprosojne oblake prahu, nakazujejo, da sta prva dva omenjena rokava (Strelec in Kotomer) zgolj koncentracije...

New Scientist - Naslednjih nekaj dni bo zelo primeren čas za opazovanje mednarodne vesoljske postaje. Umetni sateliti so vidni le pozno zvečer in zgodaj zjutraj, ko se (mi) nahajamo v temi, na satelit pa še sije sonce. To je tudi vzrok, da mednarodne postaje ne moremo videti vsakič, ko se pelje nad Evropo.

Od srede do petka pa bo ISS prehajala naše kraje (severna Amerika in Evropa) v času, ki je optimalen za njeno opazovanje (torej zgodaj zvečer, ko se stemni). Ker je obhodna doba postaje 90 minut, bo njen prehod viden večkrat v vsakem večeru (in jutru). Vsa stvar bo izgledala kot nekakšen zelo svetel objekt, ki bo šel generalno od zahodnega horizonta proti vzhodu (popravite me, če sem povedal napačno). Čas prehoda znaša od 4 do 5 minut. Za opazovanje je priporočljiv daljnogled, ni pa nujen.

izvorna novica
kje se trenutno nahaja ISS

Upajmo, da se bodo oblaki umaknili in da bomo lahko posneli tudi kakšno dobro fotografijo. V tem času tudi pričakujemo povečano število videnj neznanih letečih...

Slashdot - Google Sky je bil do sedaj dosegljiv le kot razširitev za Google Earth, po novem pa je na voljo kar preko brskalnika. Vmesnik je podoben tistemu, ki ga uporablja Google Maps, skupaj z iskalnikom ter alternativnimi pogledi.

Vidna svetloba nam pokaže le delček celotega vesolja, medtem ko nam UV, IR ter rengentski žarki prikažejo čisto drugačno sliko. Tukaj se Google Sky izkaže, saj med drugim ponuja slike z rengetskega observatorija Chandra, GALEX Evolution Explorer (UV) ter Spitzer Space Telescope (IR). Zanimiv dodatek je tudi drsnik, ki nam prikazano sliko premika med vidnim in nevidnim spektrom.

Izvorna novica.

New Scientist - Zadnja leta se povečuje število noctilucentnih oblakov. Le-ti nastajajo na velikih višinah v mezosferi (cca 80 km visoko) v polarnih predelih okoli poletnega solsticija in nato migrirajo proti bolj zmernim geografskim širinam. Ponavadi le do 50 stopinj severne (ali južne) geografske širine, v zadnjih letih pa je njihova aktivnost tako narasla, da jih lahko vidimo tudi pri nas. Letošnja poročila opazovalcev pravijo, da so jih videli tudi na 40 stopinjah severne geografske širine (Slovenija je na 46 stopinjah N).

Ti oblaki so sestavljeni iz drobnih ledenih kristalčkov, ki odsevajo sončevo svetlobo. Njihov izvor je zaenkrat še neznanka. Nekateri špekulirajo, da deluje kozmični prah oz. ostanki meteoritov kot...

New Scientist Tech - Evropsko podjetje EADS Astrium se je odločilo iti v razvoj novega vesoljskega turističnega raketoplana, ki bi dosegal višine do 100 kilometrov. Omogočal bi 90 minutne izlete, ki bi vključevali tudi 3 minutno stanje breztežnosti. Do višine 12 kilometrov bi se plovilo obnašalo kot navadno letalo, dodatni raketni motorji pa bi služili za doseganje suborbitalnih višin. Podjetje trenutno išče sofinancerje, ki bi bili v projekt pripravljeni vložiti skupno 1 milijardo €. Prototip raketoplana bi naj bil izdelan do leta 2012. Ob uspešni izvedbi računajo, da bi do 2020 prepeljali 15.000 vesoljskih turistov.



newscientist.com

Cena izleta? Drobiž! Med 150.000 in 200.000€. Vsaj glede na ceno vesoljskega turizma, ki ga s Soyuzi...