The Wall Street Journal - Podpredsednik Evropske komisije in komisar za konkurenco Joaquin Almunia je oznanil, da je Komisija Microsoftu izrekla 561 milijonov evrov globe. S tem so se uresničile neuradne napovedi z začetka meseca, da bo Komisija kaznovala Microsoftovo neupoštevanje zavez iz leta 2009, čeprav so v Redmondu trdili, da gre za tehnični napako.

Gre za znan primer glede izbere brskalnika, v katerem so Microsoftu očitali izkoriščanje monopolnega položaja operacijskega sistema Windows, s čimer so dajali prednost lastnemu brskalniku Internet Explorer. Leta 2009 se je Microsoft s Komisijo...

Wired Blog - Po napovedih, da naj bi tudi v EU uvedli telesne skenerje so se zganili v številnih evropskih državah. Po mnenju Slovenije je uporaba teh skenerjev velik poseg v človekove pravice, vprašljive pa so tudi varnostne koristi, pomisleke je izrazila tudi Viviane Reding, kandidatka za evropsko komisarko za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, na najbolj izviren način pa so proti tem napravam protestirali člani piratske stranke v Nemčiji.



Na letališču v Berlinu so namreč izvedli "fleshmob" akcijo, kjer so na letališče prišli pomanjkljivo oblečeni, na telesih pa so imeli napise "Imate kaj za skrivati?" in "Bodite dobri državljani - slecite hlače".

O protestu poroča tudi Wired.

Delo - Kot poroča DELO, je Evropska komisija Microsoftu danes izrekla novo kazen, ker do oktobra 2007 ni spoštoval protimonopolnih zahtev Komisije. Tokrat bodo Microsoft olajšali za 899 milijonov EUR.

Kot je znano, je Microsoft šele 22. oktobra 2007 pristal na zahteve Evropske komisije glede zagotavljanja odprtosti dostopa do informacij proizvajalcem sistemskih rešitev, določitve enotnega plačila licenčnin (nominalni znesek je 10.000 EUR), ter zmanjšanju licenčnine za globalno licenco (vključno s patenti) iz 5,95% na 0,4%.

Komisija je Microsoft pred tem že kaznovala s 497 milijoni EUR kazni, Microsoft se je pritožil, vendar je sodišče EU v Luxembourgu je 17. septembra 2007 dalo prav Evropski komisiji.

Dnevnik - Kot poroča Dnevnik, je komisarka za konkurenco Neelie Kroes na današnji novinarski konferenci izrazila mnenje, da je Microsoft končno napravil korake v smeri spoštovanja protimonopolnih ukrepov EU, saj naj bi pristal na zahteve, da mora tekmecem omogočiti združljivost programske opreme s svojim operacijskim sistemom.

Microsoft naj bi tako pristal na zagotavljanje odprtosti dostopa do informacij proizvajalcem sistemskih rešitev, določitev enotnega plačila licenčnin (nominalni znesek je 10.000 EUR), ter zmanjšanje licenčnine za globalno licenco (vključno s patenti) iz 5,95% na 0,4%.

Na Slashdotu tudi poročajo, da naj bi se Microsoft odločil, da se ne bo pritožil na plačilo 500 mio. EUR kazni, ki mu jo je naložila Evropska komisija.

Še več informacij o zadevi je na Reutersu.

The Economist - Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti je v pretežnem delu potrdilo odločitev Komisije EU v konkurenčni zadevi Komisije proti Microsoftu.

Sodišče je tako pritrdilo mnenju Komisije glede uporabe tržnega prava skupnosti (predvsem 86. člena Amsterdamske pogodbe, ki je v slovensko zakonodajo prevzet v 10. členu Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence), ki prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja na trgu. Tako je potrjena (že plačana) globa v višini skoraj pol milijarde evrov (proti $50 milijardam letnih prihodkov) ter obveznost razkritja določenih strežniških protokolov. Načel konkurence tako ne prebije niti varstvo intelektualne lastnine.

V skladu s temeljno pravico do pravnega sredstva ima tudi Microsoft možnost pritožbe v dveh mesecih.

Ne glede na sodbo in želje evropske komisarke za konkurenco - čeprav morebiti potrjeno tudi na najvišji stopnji - pa Microsoft tudi jutri in vsaj kratkoročno ostaja tržni udeleženec s prevladujočim položajem.

več strani - Sodišče prve stopnje bo jutri razglasilo svojo sodbo v primeru zadeve Komisije EU proti Microsoft Corporation. Microsoftu je Komisija leta 2004 naložila denarno kazen 497 milijonov evrov, razkritje določenih program(er)skih vmesnikov ter izdajo različice Windows brez vgrajenega predvajalnika multimedijskih vsebin; ta se je na odločitev pritožil.

Če bo sodišče pritožbi ugodilo, bo s tem Komisiji poslalo jasno sporočilo, da omejevanje svobodne gospodarske pobude ni v skladu z načeli Evropske unije ter idealom svobodne in proste konkurence, ki naj bo neodvisna od vmešavanja izvršne oblasti.

The Economist - Medtem ko se mnogo govori o pokrivanju celotnih mest s prostimi brezžičnimi omrežji, resničnost tovrstnim načrtom ugovarja: Chicago je prejšnji teden tako postalo menda prvo mesto, ki je takšen načrt opustilo.

Ker so v večini primerov tovrstni projekti prevelik zalogaj za mestne oblasti, jih slednje zaupajo zunanjim izvajalcem - ti pa morajo zagotoviti njihovo rentabilnost. Ob tem se srečujejo s tehničnimi težavami; dejanska omrežja za funkcionalno delovanje ponavadi potrebujejo od 20 do 100 odstotkov več oddajnikov, kot je bilo načrtovanih, hkrati pa ti še vedno ne sežejo skozi zunanje stene zgradb.

Mlačen pa je tudi odziv ciljne javnosti: največji tovrstni sistem na svetu, v Tajpeju, naj bi za dosego točke preloma moral doseči 250.000 rednih uporabnikov do konca leta 2006, vendar jih je še aprila 2007 imel le 30.000. (Primer iz Arizone, ZDA: 32.000 planiranih, 600 dejanskih naročnikov.)

Upravljalci vseeno poskušajo oblasti prepričati v sodelovanje z drugačnimi shemami:...