Slo-Tech - The Ocean Cleanup je predstavil detajle svojega izboljšanega sistema za pobiranje plastičnih odpadkov, ki sestavljajo velike oceanske zaplate odpadkov. System 001 z nadimkom Wilson je služil praktičnemu preizkusu, da je tovrsten zajem odpadkov tehnično izvedljiv.

Izboljšana različica se imenuje "System 002" oz. "Jenny" in po novem ni več pasiven sistem. Tako se ne bo zanašal zgolj na razliko med hitrostjo vodnih tokov in vetrov nad gladino, ampak bo imel lasten pogon. To mu omogoča, da bo lahko polovi tudi tiste hitrejše kose odpadkov, ki bi pasivnemu sistemu lahko odbrzeli, preden jih uspe ujeti.

Nova različica zbiralnega sistema bo imela razpon 520 metrov, cilj pa je preizkusiti kako se Jenny obnese v produkciji, na morju. Napovedana zmožnost zajema je Sistema 002 je 350 ton odpadkov letno. Za primerjavo so navedene tudi obale Havajev, ki delujejo kot filter in uspejo iz morja zajeti 100 ton odpadkov letno. Če se bo sistem obnesel dobro, je naslednja faza System 003, ki bi imel...

Phys.org - Inženirji iz Cape Towna so razvili postopek izdelave opek s pomočjo človeškega seča, ki ne zahteva žganja in poleg proizvaja gnojila.

Cementu, opekam in sorodnim gradbenim materialom se dandanes posveča veliko pozornosti, saj se pri postopkih njihove izdelave običajno sprošča precejšnja količina ogljikovega dioksida. Za nastanek običajne opeke je treba glino žgati pri 1400 stopinjah Celzija, za kar v državah tretjega sveta porabijo dosti lesa.

Na Univerzi v Cape Townu so za bolj trajnostno rešitev uporabili pesek, človeški seč in bakterije, ki proizvajajo encim ureazo. Slednji razgrajuje sečnino in pri tem proizvaja kalcijev karbonat, ki služi kot vezivo. Ne le, da nastalega materiala ni potrebno žgati, ampak so drugi odpadni produkti postopka...

Slo-Tech - Ameriško podjetje Global Resource Corporation je razvilo postopek, s katerim lahko s pomočjo mikrovalov spremenijo plastične odpadke in gumo v tekočo obliko ogljikovodikov, pretežno dizelske frakcije, in plin. Postopek uporablja obsevanje z mikrovalovi v vakuumu valovnih dolžin, ki ustrezajo razdaljam kemijskih vezi v teh materialih. Pri tem...

New Scientist Tech - Evropsko podjetje EADS Astrium se je odločilo iti v razvoj novega vesoljskega turističnega raketoplana, ki bi dosegal višine do 100 kilometrov. Omogočal bi 90 minutne izlete, ki bi vključevali tudi 3 minutno stanje breztežnosti. Do višine 12 kilometrov bi se plovilo obnašalo kot navadno letalo, dodatni raketni motorji pa bi služili za doseganje suborbitalnih višin. Podjetje trenutno išče sofinancerje, ki bi bili v projekt pripravljeni vložiti skupno 1 milijardo €. Prototip raketoplana bi naj bil izdelan do leta 2012. Ob uspešni izvedbi računajo, da bi do 2020 prepeljali 15.000 vesoljskih turistov.



newscientist.com

Cena izleta? Drobiž! Med 150.000 in 200.000€. Vsaj glede na ceno vesoljskega turizma, ki ga s Soyuzi...

Wired News - Kanadsko energetsko podjetje EnCana je s pomočjo ameriške Dakota Gasification Company izvedlo poizkusni projekt, kjer sta podjetji načrpali toplogredni plin CO₂ v naftno polje in praktično podvojili pridobivanje in izboljšali rentabilnost le tega. Tako so ubili dve muhi na en mah, znebili so se nadležnega plina in pridobili več surove nafte. Žal ta postopek ni uporaben za vsa naftna polja, ker niso vse zemeljske plasti primerne zanj. Več o tem, kaj še nameravajo ogljikovim dvokisom, v izvirnem članku na Wired, preberete pa lahko še kaj o zelo ambicioznem projektu elektrarne brez emisij.

Glede zalog same nafte in trendov njene porabe so mnenja zelo deljena. Po raziskavah Radfordske univerze naj bi bilo nafte dovolj še za par stoletij. Seveda pa to ne ovira naftnih koncernov pri nasprotnih trditvah, ustvarjanju umetne krize in mastnem služenju (na naš račun).

New Scientist - V ZDA je ponovno spodletelo testiranje raketnega ščita. Raketa, ki naj bi jo raketni ščit prestregel, je sicer poletela iz Aljaske, prestrezna raketa pa je odpovedala in obtičala na iztrelišču. To je že drugi neuspel preizkus, prvi je bil decembra lani.

Po načrtu naj bi aktivirali raketni ščit že septembra 2004, vendar imajo zelo velike zamude. Pentagon pa je vseeno namestil že osem prestreznih raket, čeprav jih do sedaj še niso uspešno lansirali.

Več informacij na NewScientist.com.

Worldnet Daily - V šoli smo se vsi učili o organskemu izvoru nafte in zemeljskega plina. To znanje je postalo dogma in tabu za vsakršno razpravljanje o neorganskem izvoru teh dveh pomembnih surovin, ki poganjata naš svet. Ampak ta dogma se je začela nekoliko majati. Znanstveniki namreč opažajo ponovna polnjenja posameznih domnevno že izpraznjenih naftnih in plinskih bazenov po vsem svetu. Je možno, da nafta in plin nastajata neorgansko na spodnjem robu zemeljskega plašča? Nekateri trdijo, da je možno ... Klik!

Slashdot - Z mikrovalovi, s kakršnimi so se doslej grele pice in in druge jedi, bodo morda kmalu proizvajali tudi jeklo.

Namesto ur segrevanja v visokih pečeh "mikrovalovna pečica" stali rudo v minuti in porabi veliko manj energije. Tudi sicer je stroškov in svinjarije precej manj. Iz mešanice železove rude in premoga (ne koksa!) naj bi nastalo jeklo, tako da bi celo odpadel dosedanji dvofazni način pridobivanja jekla -- najprej plavž, potem še elektropeč.

Stvar je slišati logična, je pa lahko posredi še tudi kakšna neomenjena težava. Očitno je za radikalna izboljšanja prostor tudi še v tradicionalnih industrijah.

Sami po sebi se tudi postavljata (vsaj) dve vprašanji. Bo nekaj takega potem mogoče za vsako kovino? In še: Potem bi relativno lahko postavili plavže na Luni, Marsu, asteroidih. Ker zlasti na slednjih je rud v izobilju.

Link! MTU

CNN - Dvakrat trša kot titan, ne rjavi, hkrati pa jo lahko ulivamo kot plastiko. Znanstvena fantastika? Niti ne. Postopek izdelave take kovine je znan že precej časa - normalna kovina ob ohlajanju tvori kristalne strukture, če pa nekatere zlitine ne ohlajamo počasi, ampak hitro, se ne tvorijo kristalne strukture, temveč ostane struktura podobna vodi ali plinu. Do sedaj ni bilo mogoče izdelovati večje količine takega materiala - da so lahko kovino dosti hitro ohladili, so laho izdelovali le tanke trakove. Sedaj pa nič več - kot si lahko preberemo v tej zgodbi, je znanstvenikom uspelo narediti postopek za itdelavo večjih količin. Problem ostaja cena - 20 do 30 zelencev za kilogram, drugače pa se zadevo lahko uporablja na veliko področjih - na primer pri palicah za golf, kijih za baseball, itd.

Ostaja pa seveda en problem - nihče ne bi rad videl, da bi se tak kos kovine naenkrat začel sprehajati okoli v stilu Terminatorja 2 [:D]....