Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove...

Heise - Honda Research Institute USA in raziskovalce z Univerze Purdue poročajo o novem odkritju pri razvoju ogljikovih nanocevk, ki naj bi v prihodnosti zamenjale klasične silicijeve čipe. Nanocevke so bodisi polprevodniške bodisi kovinske, kar je odvisno od razmerja (n,m), ki označuje število enotskih vektorjev v dveh dimenzijah v kristalni rešetki grafena. Če sta indeksa n in m enaka, je nanocevka kovinska, kar pomeni, da prevaja električni tok do tisočkrat bolje od bakra. In takšne potrebujemo. Problem je, da pri izdelavi nanocevk hkrati nastane tudi kopica polprevodniških nanocevk, ki za naš namen niso uporabne in jih je...

Slo-Tech - Raziskovalci iz ameriške univerze MIT so predstavili svojo najnovejši izum, ki bo močno omejil enega izmed največjih ekoloških problemov današnjega časa - razlitja nafte. Ko namreč pride do nesreč tankrjev, se zaradi razlitja nafte pogosto zgodi, da je ekosistem in vsakršno življenje v priobalnem pasu uničeno ali močno pohabljeno.



Material, sestavljen iz nanocevk in podoben papirju je namreč močno selektiven pri absorbiranju tekočin in so ga raziskovalci zasnovali tako, da absorbira hidrofobne tekočine - tekočine, podobne nafti - in jih zadrži v svojih vlaknih, hkrati pa ne absorbira vode. Ker je zgrajen iz nanovlaken, je tudi nadvse trpežen in ima visoko talilno temperaturo, to pa mu daje še dodatno prednost - ko absorbira nafto, ga lahko namreč položimo v peč s temperaturo vrelišča nafte, ki nato izhlapi, material pa ostane...

News.com - V sledenju Moorovemu zakonu se raziskovalne ekipe, ki razvijajo nove procesorske tehnologije, pri zmanjševanju elementov soočajo s problemi, ki se pojavijo šele na submikronskem nivoju. Eden od teh je tudi povečevanje upornosti prevodnih elementov med polprevodniškimi deli. V ta namen sedaj pri Intelu razvijajo ogljikove nanocevke.

Prehod iz aluminija na baker v devedesetih je sicer omogočil nadaljni razvoj zaradi boljših prevodnih lastnosti samega materiala, vendar pa trenutni velikostni razred povzroča upornost že na nivoju atomov. Ogljikove nanocevke zaradi drugačnega principa prevajanja (elektronski oblak, ki obdaja cevke) omogočajo boljšo prevodnost ob hkratnih zmanjšanih izgubah (in segrevanju). Kljub obetajočim lastnostim pa prehod zavira predvsem nezmožnost izdelave enako dolgih in prevodnih nanocevk.

Več tukaj.

CNet - Na Samsungovem inštitutu napredene tehnologije - SAIT so izdelali zaenkrat še 15 palčni prototipni LCD televizor, ki za osvetljevanje uporablja ogljikove nanocevke. V takšnem zaslonu na tisoče nanocevk izstreljuje elektrone na fosforiziran ekran in tako osvetljuje zaslon. T.i. FED - field-emitter display tehnologija je v osnovi podobna stari dobri CRT. Podobno rešitev razvijata tudi Toshiba in Canon (SED - surface-conduction electron-emitter displays).

Prednost nove tehnologije je še dodatno znižanje cen velikih LCD zaslonov, saj skoraj polovice cene 40 palčnega zaslona predstavlja prav osvetljevanje. Proizvajalci zato poskušajo znižati ta strošek na različne načine: LED, laserji, SED... o katerih smo že poročali.

Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.

SiOL - Predstavljajte si CD s spominsko kapaciteto, ki znaša ne 650 MB ampak 650.000.000 MB. To je res možno, vendar ne pričnite takoj snemati vseh vrst wareza iz interneta še prekmalu, zna se namreč zgoditi, da bo preteklo še mnogo let, preden se ta tehnologija zares uveljavi in preide v široko proizvodnjo in uporabo.

Največji trenutni problem pa znanstvenikom predstavlja počasnost branja ter pisanja informacij na atomskem nivoju. Zato lahko samo čakamo na tiste čase, ko bomo lahko na CD-je shranjevali nepredstavljive količine podatkov. Slin slin. Aja, pa skoraj bi pozabil... Še klik!

P.S.: Cena tudi še ni znana.[:D]

InfoWorld - IBM je včeraj predstavil novo generacijo karbonskih nanocevk, ki so zdaj zmogljivejše od silicijevih tranzistorjev (nanocevke so tista zadeva, ki bo nadomestila silicijeve tranzistorje, ko bodo zahteve po pomanjševanju tranzistorjev presegle zmožnosti silicija). Čez kakih 10 do 15 let, predvidevajo pri IBM, bo ta tehnologija zamenjala trenutni proizvodnji način procesorjev in ostalih čipov. Do takrat pa morajo sploh še pogruntati kako pa narediti procesor iz takih tranzistorjev... (takorekoč, cegle so že razvil, samo bajte še neznajo zgradit...) Sicer pa klik...

UniSci - Vse od odkritja nanocevk pred kakim desetletjem znanstveniki raziskujejo možnosti, ki jih odpira uporaba teh cevk iz čistega ogljika. Ena od najnovejših možnosti uporabe je zanimiva tudi za nas, ki si prizadevamo čimbolj spustiti temperaturo procesorja. Znanstveniki z univerze v Pennsylvanii so prišli do odkritja, da majhen dodatek teh nanocevk termalnemu epoxyju poveča njegovo trdnost za 3.5 - krat, hkrati pa poveča tudi njegovo toplotno prevodnost. Več o tem si preberite tukaj.

The Register - Zadnjič sem poročal, da razvijajo nove tehnologije, kako povečati frekvenco procesorjev čez mejo, ki jo predstavljajo sami delci.
Tako bodo Intelovi raziskovalci v nekaj tednih predstavili tehnologije, ki bodo v nekaj letih omogočili frekvence do 25 GHz. Tako razvijajo "pomanjšan tranzistor", ki bo omogočal manjšo porabo energije, hkrati pa minimizacija ne bo bo vplivala na elektronski šum.
Za podrobnosti pa poglejte sem.