Telegraph News - Dlakavi mamut (Mammuthus primigenius) je vrsta mamuta, ki se je pojavil okoli 150.000 let pred našim štetjem in domala izumrl pred 10.000 leti ob koncu pleistocena. Od zadnjega naravnega habitata (živel je še na odmaknjenem Wrangelovem otoku) se je poslovil pred 3.700 leti in od takrat vrsta velja za izumrlo. To se utegne v prihodnjih letih spremeniti, saj japonski znanstvenik po vzoru Jurskega parka želi mamuta oživiti.

V 90. letih preteklega stoletja so v sibirskem permafrostu našli nekaj zamrznjenih kože in mišic, iz katerih so želeli izolirati DNK mamuta. Celice so bile zaradi mraza preveč poškodovane, da bi jim s takratno tehnologijo in znanjem uspelo.

Japonski znanstvenik Teruhiko Wakajama je leta 2008 razvil tehniko, ki je...

Discovery News - Japonski znanstveniki z Univerze Keio v Tokiu so s terapijo z matičnimi celicami opicam, ki je imela poškodovano hrbtenjačo, povrnili dobršen del gibljivosti okončin. Vodja skupine Hidejuki Okano pravi, da gre za prvi primer, ko so od vratu navzdol paraliziranemu primatu uspeli vrniti gibljivost. Že pred tem so podobno storili tudi z mišmi.

Dolgorepi opici so deveti dan po poškodbi vbrizgali...

Slashdot - Google se v okviru svoje e-poštne storitve že dlje časa ne omejuje le na posameznike, temveč snubi tudi podjetja, univerze in druge velike ustanove. Kar nekaj šol je že zaupalo skrb za svojo elektronsko korespondenco Gmailu in februarja so se za to odločili tudi na ameriškem Yalu. Svojo odločitev so nekoliko premislili in se odločili, da jo za zdaj preložijo.

Razlogov je več, pravi namestnik predstojnika oddelka za znanost in tehnologijo Steven Girvin, in poudarja obilico pomislekov, ki so jih izrazili zaposleni. Razdelil jih je v tri skupine: problemi z oblačnim računalništvom (prenos informacij med virtualnimi strežniki na internetu), tehnološke nevarnosti in slabosti ter ideološke težave. Google shranjuje podatke na treh naključnih mestih, da bi preprečili izgubo podatkov, kar jih hkrati izpostavlja kopici vlad in državnih zakonov. Google Yalu prav tako ni hotel posredovati seznama držav, kamor bi ti podatki lahko romali; razkriti so bili pripravljeni le 15 držav, kamor...

Slashdot - Sinteza DNK že sama po sebi ni preprost proces, da pa bi DNK uspeli izdelati iz skoraj popolnoma sintetičnih snovi, je bilo do danes nepredstavljivo - a so japonski znanstveniki uspeli premagati tudi to oviro in iz sintetičnih snovi ustvariti zelo stabilno, desnosučno strukturo, ki obeta nove napredke na področju genskih terapij, razvoja na DNK računalnikov in še nešteto drugih futurističnih konceptov.



Stvaritev...

New Scientist - Ste kdaj pomislili, da bi v svoj avto namesto bencina natočili glukozo? Japonski znanstveniki so ustvarili motor, ki ga dejansko poganja glukoza. Bolje rečeno, namenjena je za hrano bakteriji Mycoplasma mobile, ki poganja omenjeni motor. Opazili so, da mikrometer velika bakterija prepleza vsakršen zid. To so izkoristili in naredili neskončni ukrivljeni zid. Naredili so kolo, kakršnega uporabljajo hrčki.



Seveda kolo ni enake velikosti kot hrčkovo, ampak ima le 20 mikrometrov premera in obliko propelerja. Da so s svojim premikanjem bakterije zavrtele propeler, so morali kemijsko modificirati njihovo površino. Kaj so s tem dosegli? Bakterije so postale lepljive in tako so s svojim...

New Scientist - Mini poslovna reaktivna letala so uspešnica na tržišču. Proizvajalcem se je pridružila celo Honda. Konzorcij SAI - Supersonic Aerospace International, se je zato odločil narediti nov korak. Lockheed Martinu so naročili, da razvije QSST - Quiet Supersonic Transport, po domače "mini Cooncorda".



Letalo naj bi bilo dolgo 40m in naj bi ponujalo prostora za 12 petičnih potnikov. Potovali bi pri hitrosti 1,6 macha, približno 2000 km/h. Preboj zvočnega zidu naj bi se zgodil skoraj 7x tišje (20 decibelov). S tem žal ni zagotovljeno, da bi bilo nadzvočno potovanje dovoljeno tudi nad naseljenimi področji. Vseeno upajo na 300 naročnikov, in začetek prodaje leta 2013.

Tu je še Aerion Corporation, ki še zbira denar za svoj SBJ - Supersonic Buisness Jet. Njihovo letalo naj bi sprejelo 8 do 12 potnikov in bilo enako hitro kot QSST.



To naj bi dosegli na drugačen način. Uporabili naj bi normalne reaktivne motorje in iskali rešitev v obliki trupa letala, kril, vhodih...

SiOL - Zdaj že vemo, da avtomobilski motorji vse bolj prehajajo na alternativne vire energije, ki so prijazni okolju. Nafta in njeni derivati, se vse bolj opuščajo. Priča temu smo tudi raznim "vesoljskim" izvedbam avtomobilov. Seveda se pojavljajo tudi razne "normalne" serijske izvedbe avtomobilov. Nam so bolj domače razne Honde in Toyote s hibridnimi motorji, s klasičnim bencinskim in električnim motorjem. Pri Tesla Motros so pa izdelali športni avtomobil, ki ga poganja samo električna energija. Pa tudi izgled je "nevesoljski", dokler ne vidiš motorja, ne veš da ga poganja električni motor. Ta motor ima tudi kar impresivne (beri=športne) zmogljivosti. Motor je 3-fazni, 4 polni električni...

New Scientist - New Scientist poroča, da so znanstveniki z londonske univerze odkrili povezavo med količino beline v možganih in sposobnostjo učenja jezika. V študiji, v kateri je sodelovalo 65 Francozov, starih med 21 in 30, so jim predvajali posnetka francoskega in hindujskega zvoka da. Najhitrejši so po približno osmih minutah uspeli ločiti posnetka, medtem ko so najslabši še po dvajsetih minutah zgolj uganjevali, kateri jim je predvajan. Z magnetno resonanco so potem skenirali možgane predstavnikov obeh skupin, pri čemer so ugotovili, da možgane najhitrejši sestavlja več kot 70 % beline, medtem ko je ta odstotek pri slabših znatno nižji.

Preizkusite se lahko tudi sami. Slišite razliko med francosko in hindujsko verzijo daja? Če ne, se ne sekirajte preveč. Raziskovalci namreč poudarjajo, da rezultati kažejo le na to, kako dobro oseba razume tuje glasove, ne pa splošno obvladovanje jezika, denimo slovnice in besedišča.

The New York Times - Znanstveniki z Univerze v Kaliforniji so odkrili zanimivo metodo za uporabo bakterij, te organizme (z rahlo modificiranim genetskim materialom) so namreč uporabili za izdelavo slik. Rezultat, na katerega so čakali okoli dvanajst ur, ni bil preveč navdušujoč, a ker gre za pionirski poskus, so raziskovalci z njim zadovoljni. Chris Voigt, predavatelj na zgoraj omenjeni ustanovi, je ob predstavitvi novega načina tiskanja digitalnih fotografij povedal, da je njegov nadaljnji razvoj (teoretično omogoča do 10x višje ločljivosti od sedanjih) odvisen predvsem od sodelovanja med znanstveniki na področjih medicine in tehnike.

Slo-Tech - Tomi nas opozarja na nevarne tipkovnice:

Tale novica je še en primer, kako lahko informacije v napačni interpretaciji povzročijo neljube posledice. Za kaj gre? Mirror (angleški dnevnik) je poslal določeno uslužbenko po vsakdanjih opravkih, potem pa je morala po vsakem opravilu roke položiti na agar ( želatina iz morskih alg, ki se uporablja kot gojišee za bakterije ), nakar so to analizali. In ugotovili, da predvsem tipkovnice prenašajo več bakterij:

• salmonella (znana je predvsem salmonella typhi, ki prenaša tifus)


• listeria


• camphylobacter ( normalen predstavnik na koži )


• Escherichia coli (tudi normalna bakterija, ki živi v erevesju)

Z drugimi besedami, ljudi lahko s tem prestrašijo, vendar lahko povem (imam mikrobiologijo za sabo ), da je vse v mejah normale, če le vzdržujete normalno higieno. Veselo za tipkovnico:) Orginal pa najdete tukaj.

No, jaz pa nimam za sabo mikrobiologije, pa vam lahko povem, da je izmed vseh bakterij, ki smo jim izpostavljeni vsak dan, samo 10...

Computer Peripherals - Japonski znanstveniki so pred kratkim objavili resnično revolucionarno tehnologijo za shranjevanje podatkov, ki temelji na steklu in zelo redkem elementu z imenom samarij. S pomočjo njihove tehnike je tako mogoče na s samarijem obdelano steklo zapisovati podatke z zelo kratkimi laserskimi pulsi. Laser na steklu ustvari luminoscentno pikico velikosti 400 nanometrov, pikice pa so med seboj oddaljene samo okoli 100 nanometrov. V en kubični centimeter samarijskega stekla bi tako lahko zapisali kar 1000 GB podatkov, kar je, milo rečeno, ogromno. Seveda pa je tehnologija še v povojih in potreben bo precejšenj napredek, da bo postala splošno uporabna. Femtosekundni laserji so namreč izjemno dragi, samarij je redek, prav tako pa ni znana velikost in poraba energije naprave, ki bi bila potrebna za branje takšnih podatkov. Kljub vsemu pa vsekakor gre za izjemno obetavno tehnologijo, in če vas zanima več, kar pojdite sem.