Slo-Tech - Ekipa Slo-Techa vsem, ki se niso udeležili letošnjega NESTa, pošilja lepe pozdrave z morja. Nočno deževje in splošno poslabšanje vremena sta blagodejno vplivala na temperaturo okolice, kar je še izboljšalo vzdušje. Tekmovanja v igrah so že v polnem zamahu, blagodejno osvežitev oz. prekinitev igralcem med posameznimi skupinami pa nudijo odlična in uporabna predavanja v dobro klimatizirani predavalnici. Če niste tukaj, vam je lahko žal, saj je počutje in dogajanje izvrstno!

RegHardware - Japonski Greenhouse je predstavil USB pepelnik, ki utegne olajšati življenje strastnim kadilcem, ki se niti pri delu z računalnikom ne odpovedo kajenju. Posebnost USB pepelnika je v filtru, ki s pomočjo ventilatorja očisti zrak cigaretnega dima. Pepelnik ima obliko avtomobilčka, kar lahko služi za odlično preobleko, saj večina ljudi ob pogledu na prikupen avtomobilček ne pomisli da gre za pepelnik.

Več o tem na RegHardware.

Slashdot - Obrnjeno večnitenje, v originalu reverse multi-threading, je nov trik, ki ga, če gre verjeti Reg Hardwaru in Slashdotu, raziskujejo AMD-jevi inženirji. Ideja je preprosta. Intel je s pomočjo svojega večnitenja operacijski sistem prepričal, da ima na razpolago dva procesorja, kar je blagodejno vplivalo na hitrost in učinkovitost. AMD namerava storiti nasprotno. Jasno je, da dva procesorja nista ekvivalentna enemu procesorju z dvakrat višjo nazivno frekvenco. Toda AMD pravi, da jih utegne nova tehnologija, ki jo razvijajo za procesorje generacije, ki bo sledila K8, k temu približati. Kakorkoli že, preden (in če sploh) bo ta tehnologija zapustila razvojne laboratorije, bo preteklo še mnogo vode, programska industrija pa se bo dodobra navadila večnitenja. Vprašanje je, če bodo hoteli nazaj.

KernelTrap - Običajno v poročamo o varnostnih luknjah v programski opremi, tokrat pa je hrošč skrit v procesorju. Intelova sicer zelo uporabna tehnologija HyperThreading namreč z varnostnega pogleda nekoliko <i>šepa</i>.

Colin Percival, član FreeBSD-jeve varnostne ekipe, je odkril varnostno luknjo, ki omogoča razkritje zaupnih informacij, npr. tajnega ključa. S pomočjo merjenja časa dostopa do informacij je namreč možno med dvema procesoma, ki hkrati tečeta na jedru, vzpostaviti prikrit komunikacijski kanal do hitrosti 400 kilobajtov na sekundo (podatek za 2,8 GHz procesor). Varnostno luknjo omogoča skupni predpomnilnik za obe niti.

Za enouporabniške računalnike to ni večja grožnja, vsekakor pa je to lahko precej nevarno za večuporabniške delovne postaje ali strežnike. Najenostavnejša rešitev je zaenkrat izklop HyperThreadinga v BIOS-u.

Naj omenim še eno zanimivost, ki sem jo odkril med nabiranjem povezav za novico. AMD-jevi dvojedrni procesorji imajo omogočen bit, ki naznanja...

The Register - Kot poroča The Register, je Intel dodal podporo že dobro poznanemu HyperThreadingu tudi procesorjem, ki so namenjeni uporabi v prenosnih računalnikih. Za zdaj so na voljo štirje procesorji s hitrostmi 2,66, 2,8, 3,06 in 3,2 GHz. Intel trdi, da vsak izmed njih porabi manj kot 3 W električne energije, gotovo pa je, da imajo 512 kB drugonivojskega predpomnilnika in da še vedno uporabljajo 533 MHz-FSB. Cene za količine nad tisoč kosov so 653, 433, 294 in 234 dolarjev. Izvirna novica.

Tom's Hardware - Intelova multiprocesna pogruntavščina HyperThreading se uporablja danes v kar nekaj njihovih procesorjih, ki pa za svoje delovanje zahtevajo ustrezne matične plošče. Seveda jih lahko namestite tudi v ostale Socket 478 matične plošče, a HT-ja žal ne boste mogli uporabljati. No, če spadate med tiste reveže, katerih plošča HT-ja ne podpira, nikarte v jok in na drevo. Na Tom's Hardware so stestirali PowerLE PL-iP4, ki je pravzaprav vmesnik med ploščo in procesorjem, ki vam pričara vse čare HT-ja. Oziroma naj bi. Klik!

Slo-Tech - Ste se kdaj vprašali, koliko sredstev ima na razpolago najbolj poznani softverski velikan na svetu - Microsoft? No, če ste se, potem ne smete zgrešiti zanimivi novice na CNN. Tu so se izognili zoprnim statistikam in raje napisali članek bolj primerjalno. Če povzamem: Microsoft ima na razpolago reci in piši 39 milijard $ sredstev, ki pa nezadržno rastejo in bodo v kratkem (če že niso) dosegle in presegle 40 milijard $. To je zares izjemna količina denarja, saj lahko Microsoft z njim kupi 23 space shuttlov ali vse nogometne, hokejske, baseballske in košarkarske ekipe, ali pa vso letalsko industrijo - dvakrat. Skratka, prav zastrašujoča finančna moč Microsofta [8-O].