Slo-Tech - ECJ je danes objavilo mnenje generalnega pravobranilca v zvezi z evropsko direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Pravobranilec je mnenja, da je direktiva v sedaj veljavni obliki nezdružljiva z Listino Evropske Unije o temeljnih pravicah, saj naj bi bila izrazito podnormirana.

Po mnenju generalnega pravobranilca Direktiva pomeni izrazito poseganje v pravico državljanov do spoštovanja zasebnega življenja, ker določa obveznost ponudnikov telefonskih in elektronskih komunikacijskih storitev, da zbirajo in hranijo podatke o prometu in lokaciji teh komunikacij.

Generalni pravobranilec v zvezi s tem poudarja, da je mogoče z uporabo teh podatkov ustvariti zelo zanesljivo in izčrpno sliko o pomembnem vidiku ravnanja osebe, ki se nanaša izključno na njeno zasebno življenje, ali celo celovito in natančno sliko o njeni zasebni identiteti. Poleg tega obstaja veliko tveganje, da se bodo hranjeni podatki uporabili za nezakonite namene, ki bi lahko posegali v zasebnost ali bili, širše,...

Slo-Tech - Slovenska vlada je bila ta teden precej aktivna na področju kazenske zakonodaje. Ker je lovljenje kriminalcev in kriminalcev precej kompleksna zadeva, pa je v paketu potrebno rahlo popraviti (beri: 124 strani popravkov skupaj z utemeljitvijo) tudi Zakon o kazenskem postopku. Ena izmed bolj norih sprememb uvaja možnost množičnih poizvedb o posameznikih, ki so se skupaj s svojim mobilnim telefonom v nekem času nahajali na nekem območju.

Tako se med drugim spreminja člen o prikritih preiskovalnih ukrepih (149.b):

V prvem odstavku 149.b člena se črtajo besede "elektronskega komunikacijskega omrežja", beseda "mu" pa nadomesti z besedama "pristojnemu organu".
V drugem odstavku, se za besedo "sredstva" dodata besedi "ali opreme".
V tretjem odstavku se za besedo "operaterja" se črtajo besede "elektronskega komunikacijskega omrežja".
V četrtem odstavku se črtajo besede "elektronskih komunikacij", besedi "preiskovalnemu sodniku" se nadomestita z besedama "pristojnemu organu".

...

Slo-Tech - V začetku februarja 2004 so na Infoworld objavili članek o IBM-ovi napravi TotalStorage Data Retention 450.

V članku so zapisali, da IBM skuša "zaseči razvijajoči trg hrambe (prometnih) podatkov, ki nastaja z novo zakonodajo". Njihov proizvod naj bi podjetjem pomagal pri spoštovanju pravil in v prmeru sodnih sporov. Naprava vsebuje tudi programsko opremo, ki zagotavlja "da podatki, ki so predmet pravne preiskave niso izbrisani".

Vendar pa je v tistem času v EU veljala Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58/EC, ki je določala da komunikacij in prometnih podatkov ni dovoljeno shranjevati brez soglasja uporabnika, razen za potrebe prenosa ali upravljanja s prometom ter zaračunavanja storitev, oziroma v primeru zakonite sodne odredbe.

A iz "naših" ust v božja ušesa. 25. marca 2004 je bila sprejeta Deklaracija o boju proti terorizmu, v kateri je na strani 4 napisano priporočilo, naj se preuči predloge za vzpostavitev pravil za obvezno hrambo prometnih...

EU Observer - Kot poroča EU Observer, so si v ZDA zaželeli dostop do podatkov, ki jih bodo zaradi zahtev evropske Direktive o hrambi prometnih podatkov hranili evropski telekomunikacijski operaterji.

Drugega in tretjega marca 2006 so se namreč na Dunaju sešli predstavniki EU in ZDA, predstavniki ZDA pa so izrazili željo, da bi bili podatki, zbrani na podlagi omenjene direktive dostopni tudi njim.

Take želje pa se seveda hitro rade uresničijo. Predstavniki avtrijskega predsedstva naj bi po poročanju EU Observerja tako že izrazili mnenje, da bodo ti podatki dostopni kot katerikoli drugi na temelju obstoječih sporazumov. Trenutno so to sporazumi zgolj med posameznimi državami članicami in ZDA, ne pa tudi na ravni celotne EU. Vendar pa so predstavniki EU že dodali, da bo Evropska komisija na to temo sklicala ekspertno srečanje.

NSA se bodo torej lahko uresničile sanje: analizirala bo lahko prometne podatke Američanov in Evropejcev hkrati. In koliko milijonov Evropejcev sodeluje z Al-Kajdo?

RTV Slovenija - Kot je včeraj poročal USA Today, je NSA v sodelovanju z nekaterimi telekomi zbirala prometne podatke o telefonskih klicev Američanov znotraj ZDA ter nad zbranimi podatki izvajala analize (tim. data mining). Zbirali naj bi podatke o več deset milijonih Američanov (celotne ameriške populacije je sicer 298,7 mio., od tega je 182,1 mio. uporabnikov mobilne telefonije).

Ob lanskem razkritju, da je NSA po Bushevem ukazu in brez sodnih odredb ter vednosti Kongresa prisluškovala Američanom, se je Bush izgovarjal, da gre le za klice v tujino. Zdaj pa je prišlo na dan, da je NSA beležila tudi notranje klice več deset milijonov Američanov.

NSA na podatkih izvaja tehnike izkopavanja podatkov (data mining), s katerimi iščejo vzorce "terorističnega" ali kako drugače sumljivega vedenja posameznikov, cilj NSA pa je beleženje (in analiza) vseh prometnih podatkov. Mimogrede, sprejem Direktive o hrambi prometnih podatkov daje pravno podlago za beleženje in hrambo prometnih podatkov tudi v...

Ars Technica - V starih časih, za železno zaveso, je moral biti registriran vsak pisalni stroj. Tako je lahko (ljudska) milica odkrila sovražnike ljudstva, ki so širili kleveto med narodom. Prav zato vzhodni bolk ni maral računalnikov. Vzhodna paranoja se je prenesla tudi na demokratični zahod (glej povezave spodaj).

Pred kratkim so odkrili, da vsak CCD / COMS čip pušča v zapisu fotografije svoj lasten "prstni odtis". Tako je moč za vsako digitalno fotografijo ugotoviti, s katerim fotoaparatom je bila posneta. Do prstnega odtisa (podpisa) pride že v času rojstva posameznega čipa, na katerega vplivajo naključne spremenljivke, ki na koncu pripeljejo do unikatne obdeleve slike. Metodo so razvili na Binghamtonski univerzi v ZDA. Preverili so 2700 fotografij posnetih z devetimi različnimi kamerami in uspeh je bil 100%.

Veliki brat ima vedno več slednih psov.

Slo-Tech - Včeraj je bila v uradnem listu Evropske Unije objavljena direktiva 2006/24/ES o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES, bolj znane kot Direktiva o hrambi prometnih podatkov.

Direktiva bo začela veljati 20. dan po objavi v uradnem listu, njeno polno izvajanje pa bo v Sloveniji odloženo za 18 mesecev. Slovenija je namreč izjavila, da bo za 18 mesecev odložila uporabo Direktive za hrambo komunikacijskih podatkov, ki se nanašajo na dostop do interneta, internetno telefonijo in internetno elektronsko pošto.

Izkoristimo torej še zadnje mesece svobode na internetu, ki nam je preostala ...

Slo-Tech - Tokrat vas na Pipin odprti termin izjemoma vabimo v SREDO 7. decembra ob 19.00, ko bo Andraž Sraka - sistemski inženir in skrbnik internet omrežja Sinfonika d.d predaval o (ne)zmožnosti tehnične izvedbe predlagane direktive o retenciji komunikacijskih podatkov.

23. novembra se je končala akcija zbiranja podpisov proti uvedbi obvezne hrambe prometnih podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah s predajo le teh predstavnikom Evropskega parlamenta. Kaj pomeni hramba prometnih podatkov? Kako bo ta prizadela nas uporabnike javnih internetnih in telekomunikacijskih omrežij in kako ponudnike le teh storitev.

Bo hramba prometnih podatkov res le preventiva v boju zoper terorizem in kriminal? Na predavanju bo predstavljena evropska direktiva iz tehničnega vidika in kako naj bi se le ta izvajala. Kakšne podatke bi naj hranili ponudniki internetnih in telekomunikacijskih storitev in kakšen izziv bi naj predstavljala hramba teh podatkov za daljše časovno obdobje, zakar se zavzemajo...

Slo-Tech - Kiberpipa v sodelovanju z društvom Polituss naslednji teden pripravlja serijo dogodkov na temo Direktive o retenciji komunikacijskih podatkov. Ta naj bi narekovala katere podatke morajo ponudniki interneta hraniti o komunikacijah svojih uporabnikov.

• torek, 6.12., 19:00 Odgovornost podnudnikov spletnih storitev, predava Boštjan Berčič z Inštituta za pravno informatiko
• sreda, 7.12., 19:00 Ali je tehnično izvajanje direktive možno v praksi?, predava Andraž Sraka, sistemski inženir in skrbnik internet omrežja Sinfonika d.d
• sreda, 7.12., 20:00 Impro liga na temo nadzora
• četrtek, 8.12., 17:00 Okrogla miza o direktivi

Na zaključni okrogli mizi bodo med drugim sodelovali dr. Matej Kovačič (avtor knjige Zasebnost na internetu), Lenart Kučič (urednik IT priloge Dela), mag. Boštjan Makarovič (avtor večih knjig o internetnem in telekomunikacijskem pravu) in drugi.

Kakšni podatki se bodo beležili, kdo jih bo hranil, kdo bo imel do njih dostop, pod kakšnimi pogoji in kakšne so možnosti zlorab,...

Slo-Tech - DELO je v petek, 25. novembra 2005 na strani 16 objavilo kratko novico o tem, da je Združenje glasbenih in filmskih založnikov CMBA, katerega člani so Sony, Disney, BMG, EMI in podobne korporacije, na evropske parlamentarce naslovilo pismo, v katerem jih prosi, naj se zavzamejo za ohlapnejšo razlago direktive o hranjenju telekomunikacijskih podatkov. Združenje si namreč obeta, da bi bilo s pomočjo prometnih podatkov lažje preganjati kršitelje avtorskopravne zakonodaje, predvsem uporabnike P2P omrežij.

Da se na tem področju morda dejansko obetajo spremembe in da se prometni podatki v EU ne bodo hranili le za potrebe boja proti terorizmu, pač pa tudi boja proti nelegalnemu izmenjevanju avtorsko zaščitenih datotek preko P2P omrežij, pa kaže tudi novica objavljena na Open Rights Group.

Omenjena organizacija namreč poroča, da je komite Evrospkega parlamenta za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) 24. novembra podprl idejo o razširitvi seznama "resnih kaznivih...

Ars Technica - V EU je v veljavo stopila nova direktiva, ki se ukvarja z zasebnostjo v digitalnih omrežjih. Tako od 31. oktobra:

• glede piškotkov (cookies): prepoveduje vohunske piškotke (spyware), razen če se uporabnik s tem strinja;
• glede mobitelov: prepoveduje uporabo sledenja mobitelom brez dovoljenja uporabnika, razen ko to informacijo potrebujejo bodisi reševalne službe ali policija;
• glede spama: prepoveduje spam brez uporabnikovega vnaprejšnjega privoljenja. To vključuje tudi reklamna sporočila, poslana na mobilne telefone.

Seveda se postavlja vprašanje, če bo državam članicam, ki morajo novo direktivo uveljaviti, to sploh uspelo, vsekakor pa je to korak v pravo smer.