PhysOrg.com - Če smo včasih v učbenikih prebrali, da ogljik tvori tri alotropske modifikacije (amorfno, grafitno in diamantno), jih danes poznamo še cel kup. Odkrili so fulerene, grafen in ogljikove nanocevke, če omenimo le najpogostejše. Ab initio izračuni ekipe kitajskih znanstvenikov s Podiplomske šole Kitajske akademije znanosti pa kažejo, da obstoji še ena stabilna alotropska modifikacija ogljika, ki so jo poimenovali T-ogljik. O odkritju poročajo v članku T-Carbon: A Novel Carbon Allotrope, ki je objavljen v reviji Physical Review Letters.

T-ogljik si lahko predstavljamo kot izpeljanko iz strukture diamanta, v katerem vsak ogljikov atom zamenjamo s tetraedrom ogljikovih atomov (podobno, kakor lahko v...

Wired News - Belgijski uslužbenci Antwerp Diamond Centra v ponedeljek, 17. februarja 2003, ob prihodu v službo niso mogli verjeti svojim očem. Težka debela jeklena vrata enega izmed najvarnejših podzemnih sefov so bila priprta, notranjost pa razmetana. Zgodilo se je nemogoče. Svetišče vseh draguljarjev, koder roma osemdeset odstotkov vseh diamantov na svetu in je bilo v tistem letu prizorišče (prijavljenih) transakcij v skupni vrednosti treh milijard dolarjev, so temeljito oskrunili profesionalni tatovi. Na prizorišče sta prihitela Patrick Peys in Agim De Bruycker, ki vodita edino policijsko enoto na svetu, ki se ukvarja izključno z diamanti. Alarm je bil funkcionalen in ni kazal nobenih nepravilnosti, čeprav so bila vrata na...

TG Daily - Diamant je dragocenejša alotropska modifikacija ogljika, kjer so ogljikovi atomi povezani s štirimi sosedi, ki ležijo v obliki tetraedra, tako da tvori kubični najgostejši sklad z dodatnimi atomi v polovici tetraedričnih praznin. Čeprav je termodinamsko manj stabilna oblika od grafita, slovi predvsem zaradi svoje trdote. Dolgo časa so imeli diamante za najtrše snovi na svetu, tako da so jim na Mohsovi lestvici trdote pripisali vrednost 10, a so kasneje pripravili nekaj sintetičnih snovi, ki so še trše (tak primer je naprimer renijev diborid).

Sedaj pa so se pojavili podatki o še tršem naravnem...

Slashdot - Znanstveniki v grenoblskem CNRS (Centre National de la Recherché Scientifique) so uspeli doseči superprevodnost v siliciju, poroča Slashdot. Superprevodnost je pojav, da snov pri ohladitvi pod kritično temperaturo izgubi klasično ohmsko upornost, tako da začne tok v sklenjeni zanki teči neomejeno in brez izgub. Ta efekt srečujemo pri mnogih kovinah (a ne pri zlatu in večini feromagnetov) pri nizkih temperaturih (pod 20 K) in pri nekaterih drugih spojinah, ki imajo kritično temperaturo nad vreliščem tekočega dušika.

V CNRS so za pripravo superprevodnega silicija uporabili mnogo višjo stopnjo dopiranja, kot to počnemo za izdelavo polprevodniških elementov....

Slashdot - Fizikom na nemški univerzi v Bayeruthu je uspelo ustvariti material, trši od diamanta.

Izdelali so ga tako, da so ogljikove molekule, znane tudi pod imenom ogljik-60, izpostavili izjemno velikim pritiskom. Za ta dosežek so morali snov segreti na približno 2500 kelvinov in jo obenem izpostaviti pritisku 20 GPa, kar je skoraj 200.000-kratnik atmosferskega pritiska.

Ekipa je lastnosti novega materiala izmerila v ESRF v Franciji, rezultati pa so pokazali, da je približno 10 % gostejši od diamanta in je najmanj do sedaj poznana stisljiva snov.

Očitno je v mestu novi šef.

Slashdot - Ravno vprašanje iz naslova je bilo pomembno v nedavni Physics Worldovi anketi, s katero so se namenili poiskati največjo oz. najpomembnejšo enačbo vseh časov.

Omenjenih je bilo približno 50 različnih enačb, se je pa pokazalo, da ima precej anketirancev radih preproste enačbe, na primer 1+1=2. Za njimi so bile enačbe, ki imajo veliko uporabnost v splošnem življenju ter še tudi nekaj takih, ki so pomembne že zaradi zgodovine.

Okoli te ankete se je razpisal tudi New York Times.

Katera pa je vam najljubša (enačba namreč)?

PhysicsWeb - Fiziki v ZDA iz Univerze v Michiganu z Duncanom Steelom na čelu so naredili nov pomemben korak v razvoju kvantnih računalnikov. Ker je v fiziki slabo podkovanemu osebku že sama novica težko razumljiva, kaj šele da bi bila komu doumljiva narava odkritja, bom samo nanizal nekaj povezav, kjer si tisti, ki se na to bolj spoznate lahko preberete, kaj je ta velik korak v svetu kvantnih računalnikov. Skratka, gre za Excitone, o čem več pa raje ne bi govoril, ker bi tudi sam o veliko stvareh le ugibal, zato: Radio.Weblogs in PhysicWeb.