Slo-Tech - Da je avtorsko pravna zakonodaja potrebna temeljite prenove, je postalo očitno že marsikomu. Zato je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, da je Urad RS za intelektualno lastnino pričel pripravljati novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Urad je konec aprila vse zainteresirane pozval k pošiljanju predlogov zakonskih sprememb, rok za oddajo obrazloženih predlogov pa je do konca tega meseca.

Enega izmed predlogov so pripravili tudi sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija. Predlagajo predvsem dvoje.

Prvi njihov predlog je, da se ukine obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru neodrskih pisanih in glasbenih del oz. vsaj možnost svobodne izbire avtorjev glede tega. Ta predlog bi avtorjem omogočil svobodno izbiro priobčitve njihovega dela javnosti.

Trenutna zakonodaja je namreč taka, da v njihovem imenu ne glede na njihove želje nadomestilo prejme kolektivna organizacija - SAZAS oz. Zavod IPF. Ta rešitev bi tudi omogočila, da bi se nepridobitni producenti oz....

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo že poročali o nameri Vlade, da prenovi sistem nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Gre za to, da v zameno za pravico fizičnih oseb do privatnega in arhivov, knjižnic, muzejev ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov do drugega lastnega reproduciranja, dobijo avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti in založniki (drugo) pravico do nadomestila za tovrstno reproduciranje.

Na ta način se v splošno dobro omejuje absolutna narava avtorske pravice. Ta izjema, kot to sledi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-200/02-12, z dne 13. 5. 2004, zmanjšuje potrebo po nakupu avtorskih del in verjetnost takega nakupa. Zakonodajalec to nadoknadi tako, da uredi avtorjevo upravičenje do nadomestila za tako, sicer dovoljeno reproduciranje. Nadomestilo je avtorju dolžan uporabnik. Vendar zakonodajalec, življenjsko gledano, ne more zagotoviti plačevanja neposredno od posamičnega uporabnika, a tudi ne izplačila neposredno vsakemu...

Slo-Tech - Da bi lahko določili nadomestilo za privatno lastno reproduciranje, ki se ga plačuje ob nakupu praznih DVD, CDjev pa tudi diskov, CD snemalnikov in podobnega, je dal Urad za intelektualno lastnino narediti analizo, ki naj bi ugotovila koliko je dovoljenega kopiranja pod alpami. Dovoljeno je namreč narediti do tri kopije legalno pridobljenega avdiovizualnega dela, dokler gre za lastno uporabo - in zaradi tega se plačuje nadomestilo.

O najbolj očitni napaki v analizi smo že poročali, izkazalo pa se je, da jo je urad poskušal na skrivaj prekriti. Na spletni strani je zdaj objavljena analiza z enakim naslovom, enakim datumom, a drugačnim namenom, zaključki in povzetkom. Namena seveda ni mogoče popravljati za nazaj, saj je temelj nadaljne analize! In spremembe nikjer niso omenjene niti z besedico, kot, da jih nikoli ni bilo. Transparentno delovanje državne uprave? Morda pa smo v letu Orwellovem 1984?

Kot, da prekrivanje prve napake ne bi bilo dovolj, pa se je izkazalo, da je analiza...

Slo-Tech - V raziskavi Mediane, katere naročnik je urad za intelektualno lasnino, le-ta ugotavlja "kolikšen je delež uporabe praznih digitalnih nosilcev zvoka in slike in digitalnih naprav za namen reproduciranja in shranjevanja podatkov, ki niso avtorsko varovani (ki jih posameznik stvari sam), med fizičnimi osebami v Sloveniji."

Urad ima očitno resne težave, saj tamkajšnji pravni strokovnjaki sploh še niso prebrali zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki v 14. členu nedvoumno določa, da "Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela."

Urad implicira, da ni dovolj, da tistim, ki ustvarjajo zgolj za dobiček z vsakim praznim medijem za shranjevanje podatkov plačujemo dodaten in neupravičen davek, nujno je tudi, da ne uživamo nobene zaščite, če je nismo zaslužili z direktnim prispevkom k blagostanju urada in njegovih vrlih uradnikov in kakšni od sorodnih organizacij, ki se trudi avtorje kljub tehnološkemu razvoju obdržati v podrejenem položaju v razmerju do...

Slo-Tech - Avgusta je javnost razburkal predlog nove uredbe o 'davku na prazne CDje, zapisovalnike in diske' oziroma bolj natanačno Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

To, da bi morali plačevati pavšalno nadomestilo za dovoljeno legalno kopiranje treh kopij ni razburilo le končnih uporabnikov, temveč tudi tiste ustvarjalce, ki svoja dela ponujajo javnosti brezplačno, saj bo dejansko distribucija njihovih del delala profit drugim - bolj pohlepnim - avtorjem. Gre tako za ustvarjalce prostega programja, kot tudi ustvarjlce avdiovizualnih in drugih del pod licencami Creative Commons in podobnimi.

Disk s kapaciteto 500 GB se bi tako podražil za 2500 SIT, zapisovalniki CD za 900 SIT, vsak prazen medij DVD za 65 SIT, vsak prazen zapisljiv CD pa za 15 SIT.

No, zdaj se je urad za intelektualno lastnino odzval z izjavo za javnost, in na kratko povedal, da se pač ravnajo po (slaboumnih členih) zakona o avtorskih in sorodnih pravicah iz leta 95, ter da so se znašli...

Slo-Tech - Slovenski Urad za intelektualno lastnino se nam je spet odločil 'polepšati' puste počitniške dni. Pripravili so namreč predlog Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

Uredba določa plačevanje nadomestil zaradi dovoljenega reproduciranja po 50. členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. ZASP namreč za namene privatne ali druge lastne uporabe dovoljuje izdelavo omejenega števila kopij avtorsko zaščitenih vsebin.

Tako bomo ob vsakem nakupu kasetofona, oziroma druge naprave za tonsko snemanje plačali dodatnih 600 SIT, naprava za video snemanje pa bo obremenjena z 900 SIT dodatnega 'davka'.
To velja za analogne naprave, pri digitalnih pa bodo cene seveda višje. Nakup CD, DVD ali MP3 zapisovalnika, ki je namenjen izključno reproduciranju avdio ali video vsebin vas bo po novem olajšal za 2000 SIT. Če pa si boste omislili računalniški CD ali DVD zapisovalnik, ki lahko zapisuje tudi podatke, pa bo vaša denarnica tanjša le za 900 SIT. Enak znesek boste...

Slo-Tech - Slovenski Urad za intelektualno lastnino je 18. marca 2004 tržnemu inšpektoratu podal mnenje o presnemavanju glasbenih CD-jev, ki jih TV in radijske hiše originalno posedujejo. Kot namreč vemo, omenjene ustanove (predvsem radijske postaje) glasbene nosilce presnamejo na trdi disk, saj jim to omogoča enostavnejše iskanje in predvajanje pesmi.

Vendar pa je mnenje Urada za intelektualno lastnino, da to ni zakonito. Po njihovem mnenju shranitev dela v digitalni obliki na elektronskem nosilcu pomeni reproduciranje, zato bi vsakdo, ki želi glasbo iz legalno kupljenega CD-ja presneti na disk, potreboval dovoljenje avtorja oziroma založbe.

Izjema je sicer določena v 50. členu ZASP, vendar se nanaša le na privatno in drugo lastno reproduciranje fizičnih oseb in javnih arhivov, javnih knjižnic ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov. Po mnenju Urada, pa radijske in TV ustanove ne spadajo v te kategorije, kar pomeni, da svojih legalno kupljenih CD-jev ne smejo presnemavati.

Če bo mnenje...

Kiberpipa - Že dedki in babice se bodo strinjali, da so ljudje vedno hrepeneli po čim večjem izkoristku svoje inovativnosti, a da so mnogi zaradi površnosti in zadržkov do lastne ustvarjalnosti in uveljavljanja inovacij tudi po njihovi smrti, vse prej kot zaslužili. Kajpak, kdor prej pride, prej melje, zato se danes na patent kot instrument za zaščito intelektualne lastnine pred nedovoljeno uporabo istih ali zelo podobnih izdelkov/storitev obrača vedno več ljudi.

Tudi na sončni strani Alp tu in tam napravimo (ali vsaj zaščitimo) kakšno že svetovno znano pogruntavščino, med zanimivejšimi denimo MP3 Džuboks. Kaj vse smo uspeli inovativni Slovenci že zaščititi in česar seveda brez dovoljenja inovatorja ne bi smeli uporabljati, lahko poiščete v bazi patentov pri Uradu za intelektualno lastnino in morda boste dobili idejo, da bi zaščitili to in ono, če želite, še stil svoje hoje in si na ta račun kakšen tolar tudi "prihodili".

Apacer - Podjetje Apacer je predstavilo Disc-steno CP100 - prenosni samostojni kopirnik medijev, ki v sebi združuje čitalnik spominskih kartic in CD-RW pogon. Naprava je idealna rešitev za vse mobilne uporabnike digitalnih foto, avdio in drugih digitalnih naprav, ki si želijo neomejene količine poceni arhivskega prostora, kar jim namesto dragih spominskih kartic ponujajo poceni zapisljivi CD mediji.