Slo-Tech - Na e-demokracija.si so objavili pogovor z mag. Andrejem Tomšičem, državnim nadzornikom na uradu Informacijskega pooblaščenca. Pogovor je potekal o obveznem hranjenju prometnih podatkov, katere določila na področju hrambe prometnih podatkov internetnih komunikacij, so v Sloveniji stopila v veljavo včeraj, dotaknil pa se je tudi problematike zasebnosti na delovnem mestu.

V pogovoru je Andrej Tomšič nanizal nekaj razmišljanj na temo za kakšne namene se lahko ti podatki uporabljajo, kako hramba vpliva na človekove pravice, kako se bodo kriminalci izognili takšnemu nadzoru, stroških hrambe in učinkovitosti takšnega nadzora. Tomšičev sklep je, da hramba prometnih podatkov prinaša velike stroške, a malo učinka.

Slo-Tech - Kot poročajo na BBC, sta včeraj dva stalna odbora Evropskega parlamenta, za Notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) ter za Industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), obravnavala osnutek pravil t.i. "telekomunikacijskega paketa" (Telecom Package oz. Telecom Framework), ki naj bi določila pravila za poenotenje zakonodaje na področju pravic potrošnikov na področju telekomunikacij na ravni celotne Evropske unije.

Osnutek pravil so pripravili z namenom poenotiti telekomunikacijski trg, kar naj bi olajšalo investicije v telekomunikacijski sektor ter poenotilo pravice potrošnikov.

Vendar pa se je v predlagani osnutek, katerega predlog je bil včeraj izglasovan, vrinilo nekaj precej nenavadnih amandmajev, na katere so pred nekaj dnevi opozorili tudi na The Open Rights Group.

Kljub temu, da so omenjena pravila namenjena poenotenju telekomunikacijskega trga, se je namreč vanje ob pomoči protipiratskih lobistov ter poslancev britanskih konzervativcev Malcolma Harbourja in Syeda Kamalla...

Slo-Tech - Kot odgovor na čedalje večji nadzor interneta, predvsem hrambo prometnih podatkov, je organizacija Electronic Frontier Foundation pričela razvijati anonimizacijsko omrežje Tor.

Žal je Tor zaenkrat še precej neprijazen do uporabnika, kar je skušal popraviti eden izmed uporabnikov in preiskuševalcev omrežja. Združil je odjemalca za Tor omrežje in mobilno različico Firefoxa (Deer Park, sicer eksperimentalno alfa različico), ki jo je mogoče zagnati iz USB ključa. Tako je nastal TorPark.

Gre za dobrih 7,5 Mb veliko ZIP datoteko, ki jo prenesete iz interneta in razširite na USB ključ (razširjena zasede dobrih 19 Mb). Če želite anonimno surfati po spletu, najprej poženete "fload.exe" (precej neposrečeno ime za "Firefox load"), nato pa še "Torpark.exe", kjer je potrebno za aktivacijo omrežja pritisniti katerokoli tipko (Torpark odjemalec je sicer konzolna aplikacija brez grafičnega vmesnika).

Kljub neprijaznosti do uporabnika pa anonimizacija odlično deluje, saj skrije IP naslove...

Slo-Tech - Mišo Alkalaj je za privacyblog.net napisal prispevek o terorizmu kot izgovoru za omejevanje človekovih pravic zaradi strahu političnih elit pred “drugo svetovno velesilo” - javnim mnenjem. Zaradi tega naj bi vlade želele povečati nadzor nad posamezniki, tudi s predlagano obvezno hrambo prometnih podatkov.

Iz prispevka:

Predstavljajte si, da zakon o obveznem hranjenju prometnih podatkov že velja in da nekje, recimo v Rimu, poči bomba. Nekaj dni pozneje vas obišče policija ter vas povabi na »informativni pogovor«, ker je s pregledom podatkov o vašem deskanju po internetu ugotovila, da ste nekajkrat obiskali spletno mesto, ki ga je prebiral tudi kateri od osumljenih bombašev. Ste torej osumljeni najmanj simpatiziranja s terorizmom, ali če bi upoštevali predloge britanskega notranjega ministra Charlesa Clarka – s tem, ko ste obiskovali terorizmu naklonjeno spletno mesto, ste dejansko vadili za izvedbo terorističnega dejanja. In po predlogu istega britanskega notranjega ministra bi...

Slo-Tech - Včeraj (14. 7. 2005) je notranji minister Dragutin Mate v oddaji Odmevi na TV Slovenija govoril o hranjenju telekomunikacijskih podatkov.

V oddaji je izrazil mnenje, da hranjenje prometnih podatkov ne pomeni kršenja pravic posameznikov, pozabil pa je poudariti, da pri tem zagotovo gre za poseg v informacijsko zasebnost posameznikov. Poleg tega kritiki hrambe prometnih podatkov izpostavljajo načelno vprašanje beleženja osebnih podatkov oseb, ki niso ničesar osumljene ob dejstvu, da je mogoče te podatke kdaj kasneje uporabiti v postopku proti njim. Taka oblika nadzora nad posamezniki, ki niso ničesar osumljeni, po mnenju nekaterih kritikov vodi v kriminalizacijo nedolžnih posameznikov. O tem seveda notranji minister ni govoril.

Kakorkoli že, njegov nastop je pomemben zaradi nečesa drugega. Minister Mate je namreč govoril tudi o tem, da slovenski operaterji že danes hranijo prometne podatke, čeprav EU ukrep obveznega hranjenja prometnih podatkov šele pripravlja.

Minister Mate je...

Slo-Tech - Glede na to, da v EU že dalj časa potekajo debate o tim. retenciji prometnih podatkov, torej času obveznega hranjenja prometnih podatkov, si poglejmo, kako je sorodno poročje urejeno v ZDA.

Lansko leto je EU z ZDA podpisala sporazum o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, ki med drugim predvideva, da sme ameriški Customs and Border Protection podatke o letalskih potnikih hraniti do največ treh let in pol, razen seveda v primeru preiskovalnega ali sodnega postopka. V praksi seveda ni za pričakovati, da bi podatke hranili bistveno manj časa od tega obdobja.

Ob tem pa je le nekoliko nenavadno kako so za primerjavo shranjeni podatki o kupcih orožja. Leta 1993 sprejeti Brady Handgun Violence Prevention Act of 1993 je predvideval, da prodajalec orožja preveri podatke o kupcu, kasneje pa je to nalogo prevzel FBI-jev National Instant Criminal Background Check System. FBI je bil podatke dolžan hraniti 180 dni, nato pa uničiti.
Aprila 2000 je bivši predsednik Bill Clinton to obdobje...

Slo-Tech - Po supernovi.org, katere strežnike je ugasnila slovenska policija, je enaka usoda doletela tudi stran lokitorrent.com.

Obiskovalca tako pričaka sporočilo, da nelegalno pobiranje filmov odžira kruh vsem, ki od tega dejansko živijo, ter da je stran zaprta na podlagi sodne odredbe. Poleg tega so še zapisali, da "kraja filmov pušča sled, edini način, da vas ne ulovijo pa je, da nehate".

Zanimivo je, da se je ravno Lokitorrent dejavno uprl MPAA, saj je zbiral prispevke za sodne stroške.

Kaj še sledi? [>:D]

Slo-Tech - Electronic Privacy Information Center in Privacy International sta izdala že sedmo letno poročilo Privacy & Human Rights 2004.

V zajetnem poročilu, ki je sicer dostopno tudi na internetu, je najprej opisano splošno stanje spoštovanja pravice do zasebnosti ter tehnologije, ki zasebnost ogrožajo, sledijo pa nacionalna poročila za več kot 60 držav, med drugim tudi Slovenije.

Poročilo bo zanimivo za vse, ki jih zanima primerjalna pravna ureditev varovanja zasebnosti po svetu, pa tudi za vse, ki jih zanima kako posamezne tehnologije ogrožajo zasebnost. Na primer nanotehnologija, RFID ali pa elektronske volitve. Na branje!

Slashdot - EU že dlje časa pripravlja zakonodajni ukrep, s katerim bo zahtevala obvezno hranjenje prometnih podatkov, ki nastanejo pri uporabi telefonije in interneta. Že 15. člen direktive EU 2002/58 je državam članicam omogočil hranjenje prometnih podatov za določen čas, Evropska komisija pa se je odločila, da bo hranjenje teh podatkov predpisala kot obvezno. Predvidena doba hranjenja teh podatkov (tim. retencija) je od 12 do 36 mesecev.

Z drugimi besedami - ponudniki telefonije (fiksne in mobilne) ter internetnih storitev bodo morali (če bo predlog sprejet), hraniti vse prometne podatke vsaj eno, zelo verjetno pa kar tri leta. Seveda na lastne stroške.

Prometni podatki niso sama vsebina komunikacije, pač pa gre za tim. spremljajoče podatke (npr. kdo je koga klical, ob katerem času, iz katere lokacije, katera spletna mesta je vpisal v spletni brskalnik, pri čemer je iz URL-jev spletnih iskalnikov mogoče ugotoviti tudi kaj je nekdo iskal, itd.). Kljub temu, pa je mogoče iz njih ugotoviti...

Slo-Tech - Novica je morda že malce stara, a še vedno aktualna.

20. decembra 2002 je Ministrstvo za informacijsko družbo pripravilo in v javno obravnavo dalo predlog Pravilnika o programski opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij. Za kaj gre?

Obstoj pravilnika zahteva 130. člen Zakona o telekomunikacijah (ZTel), pravilnik pa naj bi predpisal primerne vmesnike in programsko opremo za zakonito prestrezanje telekomunikacij. Skratka, gre za "tehničen" dokument, ki ureja zakonito prisluškovanje (torej prisluškovanje, za katerega je izdan sodni nalog).

A pojdimo k stvari. Pravilnik določa obveznosti telekomunikacijskih operaterjev (telekomi in ISPji), da pristojnim službam (policiji in SOVI) omogočijo nadzor nad telekomunikacijami. Poleg same vsebine komunikacije (če je ta šifrirana ali kompresirana s strani operaterja, jo mora pristojni službi dostaviti nešifrirano in nekompresirano), mora operater sporočiti...