The Atlantic - Kevin Karsch, doktorski študent na Univerzi v Illinoisu je predstavil zanimivo tehniko in program za vstavljanje objektov oz. animacij v obstoječe fotografije, z upoštevanjem perspektive, prekrivanja objektov in osvetlitve.

Fotografija služi kot izhodišče, nakar uporabnik v njej označi meje prostora (npr. sobe na drugi sliki) ter potencialne ovire (fotelja). Vire osvetlitve se najprej samodejno oceni, nato pa jih uporabnik še dodatno označi (okna, svetila), kar lepo deluje tudi pri kompleksnih virih svetlobe, kot so serija stropnih oken (tretja slika), zunanja sončna svetloba in sence, oz. odblesk z ogledala. Vstavljeni objekt se tako na novo osvetli in tudi sam meče sence na fotografijo. Najlepše pri tem je, da naj bi bilo orodje dovolj preprosto, da ga po kratki predstavitvi lahko uporabljajo tudi začetniki, rezultati pa že...

New Scientist - Na New Scientist so objavili članek o umetni inteligenci. Poleg zgodovinskega pregleda in težav s katerimi se razvijalci srečujejo, so izpostavili dva izvirna pristopa k ultimativnemu problemu vsespološne UP.

Prvi je Cyc. Njihova rešitev je takorekoč očitna. Če sestavimo dovolj veliko in predvsem dobro povezano bazo splošnega znanja, se bo lahko UP posluževala prorajajočih informacij, nastalih zaradi konteksta v katerem je bila dana izjava podana. Še več, s kopičenjem znanja se bo večala hitrost samoizboljševnja, ali drugače povedano, Cyc bo vse pogosteje naredil (logično) pravilen sklep.
Vsako novo spoznanje (bodisi čisto novo informacijo, bodisi novo povezavo med obstoječimi) se seveda vestno hrani, zato razivjalci polagajo velike upe v internetno populacijo, ki bi naj učila (tu lahko ločimo dva načina, vnašanje novih znanj in vrednotenje njegovih sklepov) Cyca. V zameno za to bo baza izgrajenih znanj na voljo vsakomur, tako se lahko nadejamo poplave Cyc derivatov, podobno...

Slashdot - Znanost in tehnika se že nekaj desetletij ukvarjata z zanimivo hipotezo, ki govori o omejevanju naših misli s strani jezika, ki ga govorimo. Kljub temu, da se ideja tim. "lingvističnega determinizma" zdi mnogim strokovnjakom sporna, pa je nedavna raziskava nakazala, da temu morda vendarle ni tako. Brazilsko pleme Pirahã je znano po tem, da v svojem jeziku ne pozna besed za števila, večja od dve. Lovci, ki prebivajo v okolici reke Amazonke, so v študiji morali opisati razliko med štirimi objekti v vrsti in petimi. Pa jim žal ni uspelo!

New Scientist - Gravity Probe B je uspešno prestala izstrelitev. Sedaj jo čaka 44-dnevna umeritev in ustalitev v polarno orbito 640 kilometrov nad površjem. V tem času bodo s curki helija giroskope postopoma pospeševali na končno hitrost 9000 obratov na minuto. Osemintridesetega dne se bo pričel proces poravnavanja osi giroskopov z vnaprej izbrano oddaljeno zvezdo, ki bo služila kot kontrolna točka. Zadnje opravilo pred pričetkom enoletnega opravljanja meritev, ki bodo nakopičile za vsaj leto dni obdelave podatkov, pa je odstranitev helija. To bodo storili z začasnim dvigom temperature na -266 ^oC, kar bo povzročilo uparjenje helija (ta se bo porabil kot gorivo za pozicijske motorje) in posledično omogočilo giroskopom prosto vrtenje v vakuumu.

New Scientist - Mnogo smo že govorili o novih sojih bolezni, ki se pojavljajo, in nas pridno spravljajo v grob. Evolucija pač producira nove in nove viruse, ki nas napadajo na vedno novejše načine. Saj nič osebnega, samo programirani so za replikacijo, tako kot tudi naši geni.

Bi se lahko zgodilo, da bi kakšen virus postal naš zaveznik v boju proti recimo virusu HIV, ki povzroča AIDS? Ravno to se je, tako kaže, zgodilo. Skrivnostni virus GB zavira razvoj virusa HIV in odlaga izbruh končne, terminalne faze bolezni AIDS.

Bakteriofage - viruse, ki uničujejo (kužne) bakterije, so doslej že opazili. Antivirusnega virusa pa še ne. To je prvi tak primer. Zanimivo je tudi to, da deluje ta GBV-C virus podobno, kot nekateri genetski faktorji, virusu HIV neprijazni. Klik.

Slo-Tech - Članek, objavljen na New Scientistu razglablja o tem, zakaj se, v primeru, da nas požgečka prelestna lepotica, krčevito smejemo, v primeru lastnega žgečkanja pa le nemo bolščimo v zid ter ne reagiramo. Težava naj bi tičala v naših možganih, saj ima, tako članek, naš organ (da, referiram na možgane) možnost predvidevanja dogodkov. Seveda naša koža fizično gledano občuti enako, le možgani, v primeru žgačkanja samega sebe, te impulze omilijo ter zatrejo. Klik! Bolje kot vsak Pentium 4 [:D] .

New Scientist - Na strani NewScientist so objavili novico o razvoju nadgradnje TCP/IP protokola, ki naj bi znatno pospešil delovanje interneta. Osnova ostaja ista, kot trdijo, bo nadgradnja le in samo programska. Hec je v tem, da današnja "verzija" protokola deluje principu pošlji-preveri-če ni uspelo, pošlji še enkrat pri polovični hitrosti. Protokol je torej nekako tako zastarel kot povezava Faxa oz. klicnega modema. Upajmo, da bo zadevščina preživela testiranja in se kmalu uveljavila, ker mi si vsi želimo gigabitne povezave kar doma. ;) Več o tem.