CNet - Že na lanskoletnem CESu so pri Microsoftu predstavili projekt, s katerim bi dopolnili črtno kodo. V primerjavi z dvo-bitno eno-dimenzijsko omejitvijo črtne kode Microsoftov Tag lahko zadrži mnogo več informacij, kar ga naredi mnogo bolj uporabnega v resničnem svetu, kjer ni čitalcev črtne kode. Po drugi strani ima danes praktično vsak mobilni telefon vgrajen tudi fotoaparat, s katerim je mogoče prebrati Tag. Microsoft je zadnje čase nadvse aktiven pri promoviranju Taga kar kažejo tudi s programsko opremo za dešifriranje oznak, ki ni na voljo le za pametne mobilnike, temveč tudi za najcenejše mobilne telefone, ki se lahko povežejo na splet. Microsoftov Tag je 5-vrstična koda z deset trikotniki na vrstico, ki so lahko v štirih različnih...

ComputerWorld - Danes mineva 35 let, odkar je bil uporabljen prvi laserski čitalec za branje črtne kode. Znameniti dogodek se je zgodil 26. junija 1974 v Marshevem supermarketu v mestu Troy v ameriški zvezni državi Ohio, ko je neka stranka kupila paket 10 žvečilnih gumijev. Za prve patente za črtne kode so sicer prijavljali že od konca 50. let, a same po sebi brez bralnikov niso bile uporabne. Jerome Schwartz ga je kasneje izumil in soustanovil podjetje Symbol Technologies, ki ga je predlani prevzela Motorola. Tehnologija črtnih kod je tako napredovala, da je njihova uporaba danes samoumevna, saj jih imamo na vseh izdelkih. Ocenjujejo, da se vsak dan prebere 10 milijard črtnih kod. Njihova uporaba daleč presega...

Slashdot - HP je začel z vpoklicem okoli 135.000 baterij za prenosnike, po tem, ko so prejeli poročila o 16 primerih pregretja in staljenja baterij, ki se uporabljajo v prenosnikih HP Pavilion, Compaq Presario, HP Compaq in Compaq Evo.

Baterije so se vgrajevale v prenosnike med marcem 2004 in majem 2005 in so označene s črtno kodo, ki se začenja oznakami GC, IA, L0 ali L1. Za natančnejša navodila pri indentifikaciji baterije in spisek modelov, ki lahko vsebujejo baterijo z napako, si oglejte tole objavo, izvirna novica pa se nahaja tukaj.

Slashdot -

Črtne kode, neopazni črno-beli trakovi, ki nas spremljajo na vseh aritklih in jih sploh ne opazimo več, so bile predmet vročih polemik o poenotenju. Leta 1977 je Evropska unija patentirala svoje črtne kode, ki so imele, med drugim tudi zaradi ločevanja držav, eno cifro več kot ameriške. Evropski standard trinajstih števk so začeli uporabljati povsod po svetu, razen v ZDA in Kanadi, kjer so ostali pri dvanajstih.

Zavoljo globalizacije so poenotene tude črtne kode, a tokrat je zmagala Evropa in ameriška industrijska prevlada je doživela manjšo erozijo, kakor so se izrazili pri The New York Times. Seveda ne gre za nobeno tragedijo. Naslednje leto bodo ameriški čitalci črtnih kod morali brati tudi trinajstmestne kode. Da, v tem primeru so se tudi Američani morali prilagoditi globalnemu standardu. Slashdot

Wired News - Tehnologija RFID, ki naj bi v prihodnosti nadomestila klasično črtno kodo, je bila prvotno namenjena sledenju izdelkov v skladiščih, trgovinah, itd. No, sedaj pa so se pri Intel Research Seattle in Georgia Institute of Technology spomnili, da bi bilo mogoče z isto tehnologijo izboljšati zdravstveno nego starejših - vsaj tako so prepričani raziskovalci teh dveh ustanov. Tako naj bi starostnike opremili z RFID čipi in spremljali njihove dnevne aktivnosti. S pomočjo Caregiver's Assistant-a naj bi tudi zagotavljali, da bodo osebe redno jemale zdravila in se držale diete.
Čeprav je namen takšne tehnologije vsekakor hvalevreden, pa se nekateri bojimo, da ta tehnologija pomeni prevelik poseg v zasebnost in avtonomijo posameznika, saj bo z njo posameznik izpostavljen stalnemu in totalnemu nadzoru, sistem pa bo tudi odločal namesto njega, pardon, mu bo "pomagal" pri odločitvah.
Več informacij na Wired News (RFID Keeps Track of Seniors)!

Ko bo tehnologija preiskušena na starostnikih, pa...

Slashdot -

Trenutno najbolj znan in uporabljan sistem za satelitsko določanje natančnega položaja v vertikalni in horizontalni smeri na Zemlji je ameriški GPS (Global Positioning System), a evropske države intenzivno gradijo konkurenčni projekt Galileo, h kateremu sta pristopili tudi Indija in Kitajska. Glavna prednost Galilea naj bi bila njegova neodvisnost od ameriške vojske, ki si je GPS podredila.

Če se spomnimo, je ameriška vojska do 1. maja 2000 namerno motila GPS signal, tako da ta ni dopuščal natančnejše določitve položaja kot na nekaj sto metrov zaradi t.i. varnostnih razlogov. Po tem datumu so signal sicer...