CNN.com - Po zakonu Patriot Act ima FBI pravico s pomočjo tim. National Security Letter, dokumenta, v katerem zagotovi, da je zadeva pomembna za nacionalno varnost, do vpogleda v finančne transakcije. Od novembra 2003 so 'finančne institucije' definirane tako široko, da lahko FBI zahteva podatke od zavarovalnic, nepremičninskih agencij, pošte, potovalnih agencij, kazinojev, zastavljalnic, ponudnikov dostopa do interneta, izposojevalnic avtomobilov in vseh ostalih podjetij, "katerih denarne transakcije imajo visoko uporabnost pri preiskovanju kriminala".

Te dni so v javnost prišli podatki o uporabi tega instituta.

V letu 2005 je FBI institut uporabil 9254-krat in sicer proti 3501 osebi. Posebno tajno sodišče, Foreign Intelligence Surveillance Court, ki izdaja sodne odredbe za prisluškovanje ameriškim tajnim službam je lansko leto odobrilo 2072 prisluškovanj, kar je dvakrat več kot leta 2000 (ko še ni bila sprejeta tim. protiteroristična zakonodaja).

Glede na podatke Electronic Privacy...

Slo-Tech - Electronic Privacy Information Center je v svojem sporočilu iz 8 decembra 2004 ( EPIC Alert 11.23) objavil, da so na podlagi FOIA zakona pridobili dokumente, ki dokazujejo, da sta CIA in National Science Foundation financirali raziskovalni program, v okviru katerega so raziskovali načine za nadzor on-line debatnih kanalov (IRC, MSN, ICQ in ostali sistemi za trenutno sporočanje). Zadeva bi bila lahko sporna tudi zato, ker CIA nima pristojnosti delovanja na ameriškem ozemlju.

Glede na sporazum med CIO in NSF, naj bi raziskave potekale predvsem v smeri raziskav energijskih virov, senzorjev in detektorjev, rekonstrukcije in analize slik, optične spektografije ter razvoja matematičnih tehnik za analizo. Uradno naj bi te tehnike razvijali zaradi nevarnosti terorizma, čeprav je znano da tovrstne kanale veliko bolj uporabljajo razni ne-teroristi, npr. politični aktivisti, razvijalci odprtkodne programske opreme, igričarji in ostali nedolžni državljani in državljanke.

Ko je pred časom...

Slashdot - Da - takega mnenja so pri podjetju Green Hills Software. Njihov direktor je namreč mnenja, da bi tuje vlade lahko v Linux vstavile razne hrošče s katerimi bi lahko prišli do ameriških tajnih podatkov.

Po njegovem mnenju je Linux klasičen trojanski konj - 'darilo' brezplačne programske opreme, ki ga lahko tuji sovražni elementi vtihotapijo v ameriške obrambne računalnike.

Morda je iz ameriške perspektive res sporno, da programsko opremo, ki jo bo uporabljala njihova vojska razvija nekdo iz Rusije ali Kitajske. Vendar bi po isti logiki lahko vsaka neameriška vlada povsem legitimno prepovedala uporabo operacijskega sistema Windows v svojih računalnikih. Poleg tega da gre za zaprt sistem, ga je razvilo podjetje v ameriški lasti, podjetje, ki je v preteklosti v svoje izdelke že na skrivaj vgradilo tehnologije nadzora, kot na primer GUID v Office 97.

Ali torej lahko neameriške vlade še zaupajo takemu podjetju?

Wired News - Te dni v ZDA potekajo debate okrog predloga zakona Intelligence Authorization Act of 2005, predvideva, da bi vojaški obveščevalci lahko tajno delovali tudi na ozemlju ZDA. Zaenkrat to lahko počnejo samo preiskovalci kaznivih dejanj ter agenti CIE, vendar pa slednji ne smejo delovati na ozemlju ZDA.

Kritiki svarijo pred tem, da bodo, če bo zakon sprejet, vojaške tajne službe lahko začele vohuniti za lastnimi državljani, čeprav 1978 sprejeti Foreign Intelligence Surveillance Act in UKUSA sporazum (glej stran 59) ameriškim tajnim službam že omogoča prestrezanje komunkacij tudi v ZDA.
Wired news tudi opozarja na dogodek iz septembra 2002, ko je letalsko podjetje JetBlue podjetju Torch Concepts, ki sodeluje z ameriškim obrambnim ministrstvom izročilo bazo osebnih podatkov 5 milijonov letalskih potnikov za testiranje profiliranja.

Slo-Tech - Ker se v zvezi s prestrezanjem interneta v Sloveniji spleta precej mitov, si morda velja pogledati kakšna je tehnološka plat nadzora. Pri tem je potrebno poudariti, da imajo preiskovalni organi na podlagi zakonov in v primeru sodnega naloga pravico prestrezati internetne komunikacije. Nazakonito prisluškovanje pa je kaznivo. Problem pa je kako preprečiti oziroma sploh odkriti zlorabe.

Prestrezanje. Prestrezanje telefonskih komunikacij je mogoče izvesti tako, da se prestreza samo povezavo osumljenca. Pri internetu pa je to malce težje, saj se podatki ne prenašajo po "liniji", pač pa preko paketkov. Prestreči je torej potrebno vsak paketek posebej in pogledati ali je paketek del komunikacije, ki jo želimo prestrezati ali ne. Če je, ga prestrezna naprava shrani, sicer pa zavrže. Z drugimi besedami - v tehničnem smislu se nad paketki izvede filtriranje. Možna zloraba? Možna zloraba je, da se paketkov, ki ne ustrezajo filtru ne zavrže, pač pa da se jih shrani ali pošlje na nadaljno...

Slo-Tech - Google toolbar je programski dodatek k spletnemu brskalniku, omogoča pa beleženje uporabnikovih spletnih aktivnosti (le-te se nato posredujejo Googlu). GMail pa je nova storitev Googla, ki so jo napovedali 1. aprila. Gre za to, da namerava Google ponuditi brezplačne elektronske naslove, vsak uporabnik pa naj bi imel na voljo 1 Gb prostora. Google napoveduje tudi kvalitetne antispam filtre ter možnost iskanja po arhivu sporočil, sporočila pa bomo lahko razvrščali tudi v različne kategorije (posamezno sporočilo tudi v več kategorij). S tem bo tudi odpadla potreba po brisanju sporočil, saj bodo uporabniki lahko shranjevali praktično vsa sporočila, ki jih dobivajo. GMail bo, če mu bo uspel veliki met, zelo verjetno resno konkuiral Microsoftovemu Hotmailu.
Sliši se lepo, vendar pa nekateri že opozarjajo na temnejše plati zgodbe, predvsem na problem zasebnosti. Če se načrti uresničijo bo Google nekoč v prihodnosti imel arhiv praktično vseh elektronskih sporočil na svetu. Glede na to, da...

Wired News - Kot poroča Wired, se je Pentagon odločil opustiti projekt LifeLog. Kontroverzni projekt, ki ga je vodila DARPA, naj bi skušal zgraditi enotno bazo, ki bi vsebovala vse podatke o posamezniku (vse, kar posameznik reče, sliši, vidi in naredi - npr. vse telefonske klice, elektronsko pošto, podatke o vseh nakupih, gledanju TV, itd.) in orodja za analizo teh podatkov. Zagovorniki projekta so trdili, da bo projekt privedel do nekakšne oblike skoraj popolnega digitalnega spomina, ki bo posamezniku v pomoč, nasprotniki pa so izražali bojazen, da bo projekt omogočal iskanje raznih državnih sovražnikov in da gre za tehnologijo Velikega Brata.
Kljub Pentagonovi odločitvi, da projekt potihem umaknejo (z obrazložitvijo, da je "prišlo do spremembe prioritet"), nekateri menijo, da projekt v resnici ni upokojen, pač pa da ga bodo nadaljevali pod drugim imenom in da bo postal tajen.

Zaradi kritik v zvezi z vdori v zasebnost, je Pentagon lansko leto že umaknil dva podobna programa. TIA - Total...

Wired News - Dober mesec po terorističnih napadih 11. septembra, je ameriški kongres brez vsakršne resne razprave sprejel USA Patriot Act. Zakon določa, da lahko policija brez sodnega naloga zahteva vpogled v različne osebne podatke in upravljalcu zbirke prepove, da bi oškodovano osebo o tem obvestil.

V petek pa so sprejeli še dodatek - FBI namreč lahko zahteva tudi vpogled v finančne transakcije, v novem zakonu, ki je bil sprejet v petek pa so finančne inštitucije definirali tako široko, da lahko po novem FBI zahteva (in tudi dobi) podatke od zavarovalnic, nepremičninskih agencij, pošte, potovalnih agencij, kazinojev, zastavljalnic, ponudnikov dostopa do interneta, izposojevalnic avtomobilov in vseh ostalih podjetih, "katerih denarne transakcije imajo visoko uporabnost v preiskovanju kriminala". Po novem bodo torej FBI-ju izključno na podlagi tim. pisma o nacionalni varnosti (national security letter - NSL), dostopni praktično vsi podatki o državljanih iz državnih in zasebnih baz, kar seveda...