Nature - Astronomska enota, običajno okrajšana v a.u. ali AU, je bila prvotno definirana kot dolžina velike polosi v elipsi, po kateri Zemlja potuje okoli Sonca. To je nazorna, a ne preveč uporabna definicija, zato so leta 1976 postavili novo. Če naj merimo razdaljo v astronomskih enotah, maso v masi Zemlje in čas v Zemeljskih letih, ima Gaussova gravitacijska konstanta vrednost 0,01720209895. V mednarodnem sistemu enot SI je ekvivalentno definirana tudi kot radij nemotene Newtonske krožnice telesa, ki kroži okoli Sonca z radialno hitrostjo 0,01720209895 s^-1. Žal je ta konstanta zaradi...

Slo-Tech - Danes ponoči bodo na nekaterih delih Zemlje lahko opazovali navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskvice. Fenomen, ki se je nazadnje zgodil pred osmimi leti, nastopi, ko so Sonce, Venera in Zemlja v tem vrstnem redu poravnani na isti premici. Pri nas ga bomo lahko en del videli jutri zjutraj po sončnem vzhodu, prvi del danes ponoči pa žal ne bo viden.

Prehod se bo začel ponoči ob 0.09 po slovenskem času in bo trajal do 6.49 zjutraj (točen čas lahko variira za največ sedem minut zaradi paralakse). Sonce pri nas vzide že ob 5.12, tako da bomo lahko videli drugi del prehoda. Vremenska napoved...

NASA - Goddardov inštitut za vesoljske študije, ki deluje v okviru ameriške vesoljske agencije NASA, je objavil rezultate spremljanja temperature planeta v preteklem letu. NASA namreč zbira podatke več kot tisoč meteoroloških postaj po svetu, raziskovalnih postaj na Antarktiki, satelitov in morskih boj. Od leta 1880, ko redno beležijo vremenske parametre, si leto 2010 z letom 2005 deli prvo mesto po povprečni temperaturi. Razlika med njima je znašala manj kot 0,01 °C, kar je statistično zanemarljivo. Zanimivo je, da je bilo leto 2010 kljub...

Slo-Tech - Prav v teh trenutkih poteka prvi letošnji Sončev mrk, ki je viden tudi iz naših krajev. Luna je Sonce začela prekrivati ob 7.40 uri nad Alžirijo, senca pa bo potovala proti Skandinaviji, kjer bo ob 9.51 iz Švedske najdlje viden mrk. Tam bo zakrite 85,8 odstotka Sončeve ploskve. Različne magnitude mrka bodo vidne iz celotne Evrope, severne Afrike in severozahodne Azije.

V Sloveniji vidimo najbolj zakrito Sonce prav v teh minutah, ko je vidna le četrtina njegove ploskve. Žal trenutne vremenske razmere kažejo, da Evropejci kaj dosti od mrka ne bomo videli, saj je skoraj cel kontinent zavit v...

Slashdot - Do sedaj smo mislili, da je povprečna razpolovna doba radioaktivnih izotopov konstantna ne glede na pogoje v okolju. Vendar so v osemdesetih letih v dveh laboratorijih v ZDA in Nemčiji opazili zanimiv pojav: razpolovni časi silicija-32 in radija-226 so se čez obdobje parih let periodično spreminjali.
Ta pojav je poznavalce begal kar lep čas, sedaj pa je zgodba dobila novo poglavje. Na univerzi v Indiani so ponovno obdelali surove podatke obeh eksperimentov in ugotovili, da je spreminjanje razpolovne dobe korelirano z Zemljino oddaljenostjo od Sonca. Obe skupini znanstvenikov sta namreč merili razpolovne čase izotopov čez obdobje večih let, Jere Jenkins in njegovi sodelavci so pa zdaj ugotovili nedvoumno povezavo teh razpolovnih časov z Zemljino oddaljenostjo od Sonca.

Fiziki za to presenetljivo odkritje trenutno ponujajo dve teoriji: prva pravi, da Sonce na nek način vpliva na konstanto fine strukture snovi, ki se spreminja z oddaljenostjo. Druga pa pravi, da se razpolovna doba...

Schneier.com - Raziskovalci Michael Backes, Markus Dürmuth in Dominique Unruh iz nemške Saarland University ter Max Planckovega inštituta za programsko opremo so pred kratkim objavili zanimiv članek z naslovom Compromising Reflections or How to Read LCD Monitors Around the Corner.

V članku so opisali raziskavo, v okviru katere so skušali ugotoviti ali je mogoče s teleskopom prebrati vsebino monitorja iz odbleska svetlobe na gladkih (refleksnih) površinah.

Izkazalo se je, da je to vsekakor mogoče. S teleskopom v vrednosti manj kot 1500 USD je mogoče prebrati zrcaljeno sliko Wordovega dokumenta z velikostjo fontov 12 pik iz oddaljenosti 10 metrov. Z Dobsonovim teleskopom za 27.500 USD pa so uspeli prebrati vsebino dokumenta iz oddaljenosti 30 metrov.



Seveda pa se je napadu mogoče izogniti z posebno napravo imenovano Body-Laptop Interface, ki so jo razvili pri SternLab-u.

NASA - Danes se dobro naspite, kajti naslednja noč bo za vse zvezdoglede sila kratka. V noči s srede na četrtek, natančneje 21. februarja 2008 kmalu po polnoči, bo Luna zašla v Zemljino senco, tako da bomo lahko opazovali prvi letošnji Lunin mrk. Kronologija dogodkov po našem času bo:

• 1:35. Luna vstopi v Zemljino polsenco.
• 2:43. Luna vstopi v Zemljino senco, kar pomeni začetek izginjanja Lune.
• 4:01. Luna je popolnoma v senci, začne se faza totalnega mrka.
• 4:51. Luna začne zapuščati Zemljino senco, konec totalne faze.
• 6:09. Luna zapusti Zemljino senco, konec mrka.
• 7:17. Luna zapusti Zemljino polsenco.

Vse faze bodo iz naših krajev vidne, saj bo Luna vzšla že ob 18:07 prejšnjega dne, zašla...

Slo-Tech -

Čas je, da malce osvežimo znanje o Sončevih mrkih. Zgodijo se, ko so Sonce, Mesec in Zemlja (v tem vrstnem redu) na isti premici. Čeprav je Sonce mnogo večje od Meseca, je slednji toliko bližje Zemlji, da sta nebu videti približno enako velika. Oddaljenost Meseca od Zemlja se giblje med 350.400 in 399.000 kilometri. Kadar je Mesec blizu Zemlje, popolnoma zakrije Sonce, tedaj govorimo o popolnem mrku, kadar pa je dlje,...

Slashdot - Danes mineva 50 let, odkar je James Trexler svojo radijsko anteno usmeril proti Luni in vzpostavil komunikacijo z drugo radijsko postajo na Zemlji s pomočjo odboja od Lune.

Tehniko, ki so jo imenovali PAMOR (Passive Moon Relay), so do izuma satelitov na veliko uporabljali v vojaške namene, še danes pa je priljubljena med radioamaterji, ki se želijo pogovarjati s prijatelji z drugih celin. Več o tem si lahko preberete na spletni strani NASE.

Slashdot - NASA te dni praznuje kar dve pomembni obletnici, ki ju je počastila tudi z objavo fotografij, ki jih javnost doslej še ni uzrla. Gre za fotografije s potovanja Apolla 11, ki so jih digitalno obdelali in končni izdelek je fascinanten. Če vas zanima, kako izgleda prvi posnetek Zemljinega vzhoda z Lune, kliknite. Za nestrpne pa še en primerek za higienski poduk:

Venus Transit 2004 -

V torek, 8. junija 2004, nam bo Zemljina sestrica Venera uprizorila fantastično predstavo -- prehod Venere čez Sončevo ploskvico, ki se ponovi le dvakrat v stoletju, zato je vsekakor ne gre zamuditi.

Pojav je podoben Sončevemu mrku, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani na isti premici, tako da Luna navidezno prekrije Sončevo ploskev. Pri prehodu Venere bo med Zemljo in Soncem namesto Lune Venera. Ker je Venera z Zemlje videti veliko manjša od Sonca (njen premer je 58 ločnih sekund, medtem ko je Sončev 31,5 ločnih minut), Venera Sonca ne bo zakrila; videli bomo lahko le majhno črno packo, ki se počasi premika čez Sončevo...