Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

Slo-Tech - Ne glede na to, da nekateri igrajo naravnost umazano igro, bitka proti programskim patentom v EU še traja in puška je še daleč od koruze!

Iniciativa programski patenti je tako včeraj lansirala tudi video spot, ki se sprašuje o tem kako poteka politično odločanje o EU in zahteva odgovore.

Danes pa je o odnosu do sporne direktive odločal tudi upravni odbor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Nasprotniki direktive so predstavili dokaze o tem, da slovenska podjetja nočejo patentiranja programske opreme. A interesi velikih in parcialni interesi članov so vseeno preprečili sprejetje stališča, ki bi bilo enako stališču večine računalniških podjetij (po vseh opravljenih statistikah, aketah, erefrendumih) - da si programskih patentov podjetja večinsko ne želijo in, da je zato potrebno direktivo popraviti. Komentar je tule.

Še vedno se lahko udeležite eReferenduma. Podpisi podjetij bodo v sledečih dneh še telefonsko preverjeni, nato pa bo referendumski seznam predan...

RTV Slovenija - Kandidat za komisarja iz Slovenije v Evropski komisiji Janez Potočnik, ki naj bi bil pristojen za področje znanosti in raziskav, je na današnjem zaslišanju pred Evropskim parlamentom na vprašanje poslanca Zelenih (Greens/EFA) Davida Hammerstein Mintza, kakšno je njegovo stališče do nameravanega sprejema direktive o patentih in intelektualnih pravicah odgovoril z - nimam pojma. To je lepo razvidno tudi iz prispevka TV Slovenija v Dnevniku, medtem ko je Potočnikova izjava v objavi na spletni strani ravno v tem delu skrajšana.

Po Lojzetu Peterletu, Romanu Jakiču in Majdi Širca je Potočnik tako še eden izmed evrofunkcionarjev, ki o patentnem pravu očitno ne ve praktično ničesar. Tokrat je toliko hujše, ker bo sam zadolžen ravno za raziskave in razvoj, področij, ki naj bi ju omenjena direktiva najgloblje prizadela. "Težnja k odličnosti ob iskanju ravnotežja in upoštevanju enakega dostopa za majhne in velike," kar je Potočnik izpostavil kot skupen cilj prednostnih nalog, v tem kontekstu...

Slo-Tech - Kot kaže, obstaja precej možnosti, da bomo v EU vseeno dobili programske patente. Predlog irskega predsedstva je bil namreč sprejet, kar po poročanju FFII zelo zožuje možnosti Evropskega parlamenta, da doseže kakršenkoli kompromis. V FFII so zato zapisali, da sta "Svet ministrov in Evropska komisija nevarno orodje oligarhije v Evropi". Po poročanju FFII je irskemu predlogu nasprotovala samo Španija, ki pa ni bila dovolj "konstruktivno proti", da bi bil predlog zavrnjen.

Iz sporočila za javnost ministrstva za gospodarstvo žal ni moč razbrati kakšna navodila so dobili člani slovenske delegacije, a po naših podatkih, je Slovenija glasovala za sporni irski predlog, čeprav je ministrstvo za informacijsko družbo ministrstvu za gospodarstvo predlagalo naj glasuje proti. Po naših podatkih naj bi bilo dogovorjeno, da se bodo naši predstavniki glasovanja vsaj vzdržali, a kot kaže so na koncu vseeno glasovali za programske patente.

Na dan glasovanja smo od predstavnika g. Peterleta smo...

Slo-Tech - Včasih imajo politiki iz različnih strank presenetljivo podobna stališča. Lojze Peterle iz NSi ima namreč o programskih patentih zelo podobno mnenje kot Majda Širca iz LDS:

Prejeli smo vaša vprašanja g. Peterletu, v povezavi s programskim patentiranjem v EU. V prilogi boste našli tekst, ki ga je sprejel Evropski parlament dne 24. septembra 2004.
G. Peterle sporoča, da bo na omenjeno problematiko še posebej pozoren, trenutno pa vam natančnejših stališč žal ne moremo dati.

Lep pozdrav,
Jean-Pierre Vonarb

Zares 'pohvalno' pa je tudi dejstvo, da so iz Peterletovega urada v prilogi poslali dokument, ki je že kar nekaj časa dostopen na internetu.

Slo-Tech - Državljanske akcije pošiljanja e-mailov za spremembo stališča Slovenije v zvezi z direktivo o programskih patentih so bile očitno uspešne. Ministrstvo za informacijsko družbo je namreč v svojem sporočilu za javnost v zvezi s predlogom sporne direktive zapisalo: "izražamo svojo zaskrbljenost, ki jo z nami deli tudi precejšen del strokovne javnosti, predvsem skupnost razvijalcev odprtokodne programske opreme in vsaj del malih in srednje velikih podjetij". Hkrati so ministrstvu za gospodarstvo posredovali svoje mnenje, v katerem so izrazili stališče, da je potrebno podpreti dopolnila Nemčije, Belgije, Italije, Danske in Luksemburga, ki bi izničila škodljiva določila sporne direktive.

Na vprašanje Slo-Techa slovenskim evroposlancem o njihovem stališču do tega vprašanja, pa smo dobili odgovor samo od Romana Jakiča in Majde Širca.
Roman Jakič je v odgovoru zapisal, da je o problemu neformalno obvestil ministra g. Cvikla in namestnika g. Engelmana, ter od njiju zahteval, da zaščitita...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...