Slashdot - Mozilla Labs, ki bdi nad razvojem novih tehnologij za brskalnik Firefox in druge programske izdelke iz Mozillinih logov, je predstavil razširitev Ubiquity 0.1, ki s pomočjo lebdečega okna omogoča brskanje in dodajanje vsebine iz različnih spletnih virov. S kombinacijo tipk ctrl + preslednica (ali posamično določeno) lahko dodajamo zemljevide ali druge spletne vsebine v elektronska sporočila ali bloge, brez da bi morali zapustiti trenutno stran. Ubiquity je povezan z različnimi spletnimi storitvami, ki jih lahko uporabniki dodajajo tudi sami. Le kdo še rabi pospeševalnike (Accelerators, prej Activities) v Internet Explorer 8?

Slashdot - IBM namerava do konca leta zaposliti 18.800 novih uslužbencev, od tega tretjina v Združenih državah in v Kanadi. Dve tretjini novincev bo zaposlenih v oddelku Global Services in v storitvah poslovnega svetovanja, tako da se bodo ukvarjali predvsem z obetavnimi tehnologijami z možnostjo rasti, kot sta Linux in omrežno računalništvo. Podjetje bo ob koncu leta s 330.000 zaposlenimi največje po letu 1991.

Ministrstvo za informacijsko družbo - Ministrstvo za informacijsko družbo (MID) je letos prvič v svoji zgodovini objavilo razpis za sofinanciranje izgradnje oz. priprave brezžičnih podatkovnih omrežij (WLAN), ki se izteče konec meseca. MID želi skupaj z Arnesom, kot izvajalcem projekta, s sofinanciranjem postavitve brezžičnih omrežij omogočiti študentom, raziskovalcem, dijakom in drugim v izobraževalni sferi, nov in kakovostnejši dostop do interneta.

Ministrstvo bo izbralo pet, na javnem razpisu izbranih fakultet ali visokih šol. Maksimalna vrednost financiranja posamezne WLAN lokacije bo 3 milijone SIT.

Kako bodo brezžična omrežja zaživela v komercialnem svetu (WLAN na izbranih lokacijah po državi že ponujata mobilni Mobitel in spletni ponudnik SiOL), in ali jih morda (namenoma) utegne prehiteti kakšna druga brezžična novost (v interesu dobičkonosti, kot je UMTS), pa je še prezgodaj govoriti. Počakajmo tudi na svež veter iz tujine.

Slashdot - Prva asociacija povprečneža ob pomisleku na nekdanje države Sovjetske zveze, Jugoslavije in verjetno še kakšne podobne "združbe", je slaba gospodarska razvitost v primerjavi z Zahodom. To vsekakor drži do neke mere, a včasih se zgodi, da katera od omenjenih državic prekaša kakšno zahodno ravno na področjih, kjer tega ne bi nikoli pričakovali. Nekaj takega se je zgodilo v Estoniji, kjer je prišlo do prave revolucije brezžičnega interneta.

Kar dve tretjini države, ki obsegata območje večje od dveh Slovenij skupaj, sta že pokriti z brezžičnim omrežjem. Trenutno ga sestavlja 285 pokritih območij, od katerih sta dve tretjini brezplačni za uporabo. Glavne zasluge za poplavo brezžičnega interneta v, zdaj ji že lahko tako rečemo, E-stoniji, ima Veljo Haamer, urednik spletne strani WIFI.ee, ki bdi nad razvojem brezčičnega interneta v državi. Klik!

Kot v kakšni estonski pravljici ...

Slo-Tech - Pew Internet & American Life Project nepresenetljivo ugotavlja, da internet uporablja več odraslih kot kdajkoli prej. Po njihovih podatkih uporablja računalnik tri četrtine odraslih prebivalcev ZDA, 63 % pa jih uporablja tudi internet. Precej pričakovani rezultati, a med njimi eden zelo izstopa: med odraslimi uporabniki interneta je kar 17% takih, ki uporabljajo brezžično povezavo v splet, med starimi pod 27 let pa celo dvakrat več! Klik!

X-Bit Labs - Sicer tvegam, da me bo nekaj zagrizenih uporabnikov grdo gledalo, samo ugotovitev, da so prenosniki kljub vsem pomanjkljivostim postali ugodna alternativa namiznim modelom, je v zadnjem času precej na mestu. Tega se očitno zavedajo tudi proizvajalci, ki ponujajo vedno več modelov domačih prenosnikov. Nova predstavnika serije je sedaj predstavila Toshiba.

Modela Satellite A15-S129 in A25-S279 se tako ponašata s funckionalnostjo "sedečih" bratov, saj A15-S129 skriva kombinirano DVD/CD-RW enoto, 40 GB diska ter 15" XGA zaslon, A25-S279 pa 256 MB pomnilnika in 20 GB diska več, poleg tega pa še integriran WLAN vmesnik. Prvi za ceno nekaj več kot tisoč dolarjev, drugi pa še pol toliko. Primerjelno tabelo in ostale podatke si oglejte na X-Bit Labs.

Slashdot - Mednarodna Telekomunikacijska zveza je te dni objavila poročilo o stanju širokopasovnih povezav v svetu. Prav nič presenetljivo ni, da vodita Južna Koreja in Japonska s 60 oziroma 70 odstotki s širokopasovnim internetom ožičenih domov. Slovenije sicer ni na seznamu držav, vendar je njihovo poročilo (PDF) (DOC) vseeno zanimivo branje, saj vsebuje med drugim tudi podatke o cenah za večje svetovne države.

Pri nas se s takšnimi raziskavami ukvarja projekt Raba interneta v Sloveniji. V poročilu Gospodinjstva: uporaba interneta 2003/1 tako med drugim navajajo, da ima dostop do interneta 38 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Na spletni strani SIBIS pa so v svoji publikaciji zapisali, da sta v Sloveniji 2% širokopasovnih povezav.

DigiTimes -

Evropejci in Američani se imamo za tehnološki velesili, ki združujeta najbolj izobražene ljudi in najboljšo tehnologijo. Recimo, da to do neke mere res drži, a je po drugi strani zanimivo pogledati statistiko, od kod naša oprema izvira.

Na DigiTimes pravijo, da naprimer kar 70 odstotkov xDSL-modemov izvira s Tajvana (18 od 26 milijonov). Največji proizvajalci so Ambit Microsystems, Askey Computer in Zyxel Communications. Klik!

Pri opremi za WLAN je ta številka še višja in se približa osemdesetim odstotkom, s čimer so tajvanski proizvajalci zaslužili okrog 164 milijonov dolarjev v drugem četrtletju letos. Celotni prihodki od prodaje omrežnih komponent (vključujoč ne brezžične) pa je znašal 400 milijonov dolarjev, kar je za slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Klik!

IEEE - Pri IEEE-SA (Institute of Electrical and Electronics Engineers - Standards Association) so včeraj objavili, da so uradno ratificirali IEEE 802.11g standard. Gre za naslednika že dobro poznanega IEEE 802.11b, ki je bil v uporabi predvsem na področju tehnologije brezžičnih omrežij (WLAN). Glavna prednost novega standarda je večja prepustnost, saj prvotno hitrost 11 Mbps poveča na 54 Mbps. Za vse uporabnike obstoječih omrežjih je razveseljivo tudi dejstvo, da je novi protokol združljiv tudi s svojim predhodnikom. Uradna najava.