Nature - Predstavljajte si, da ste na majhen prostor stlačili toliko mase, da je ubežna hitrost tega skupka višja od svetlobne hitrosti v vakuumu. Rezultat je črna luknja, ki je hkrati tako kontroverzen pojem v astrofiziki, da se znanstveniki o njem še vedno niso poenotili, po drugi strani pa tako prikladen, da se je prikradel tudi v vsakdanji jezik. Črne luknje obstajajo in so jih naši teleskopi v vesolju že opazili, a podrobnosti o njihovem delovanju so še daleč od dorečenega.

Ugledni britanski fizik Stephen Hawking je ta mesec predložil članek (ki še čaka na recenzentski postopek, peer review), v katerem razrešuje paradoks, ki nastane zaradi različnih napovedi, ki jih o dogajanju za dogodkovnim horizontom dajeta...

Slo-Tech - Alan Turing je človek, ki bi ga morali dobro poznati vsi računalničarji, zaradi njegove vloge za tok moderne zgodovine v drugi svetovni vojni pa vsaj prepoznavanje njegovega imena sodi v splošno izobrazbo. Rodil se je v Londonu leta 1912. Že zgodaj v šoli so opazili njegovo nadarjenost za matematiko in znanost, a v elitni zasebni šoli Sherborne School v Dorsetu z njegovimi enostranskimi interesi niso bili najbolj zadovoljni, saj je zapostavljal klasična...

AnandTech - Antec je posodobil eno svojih najpopularnejših ohišij, model P180. Predelana verzija sicer nima preveč bistvenih novosti, poleg nekaterih malenkosti (dodatna vodila za urejanje kablov, gumijasti priključki za vodno hlajenje, zunanji potenciometri za nadziranje ventilatorjev, ...) je najbolj očitna novost drugačna barva ohišja, ki ni več običajna, temveč gunmetal črna. Za bolj premožne je na voljo tudi omejena serija, ki ima poleg naštetega še popolnoma črno notranjost, vgrajeno prilagodljivo lučko za šarenje po...

več strani -

Da je praštevil, tj. števil, ki imajo zgolj dva pozitivna cela delitelja - sebe in ena, neskončno mnogo, je že pred več kot dva tisoč leti dokazal Evklid in za njim še mnogo matematikov. Zgodba o praštevilih pa se s tem še ne konča, saj matematiki poleg tega, da iščejo čim večja praštevila, poskušajo dokazati tudi nekaj zanimivih domnev.

Zanimiva podmnožica praštevil so Mersennova praštevila, ki jih lahko zapišemo kot 2^p - 1, pri čemer je p tudi praštevilo. Z njihovim iskanjem se ukvarja projekt GIMPS, ki deluje na načelih distributiranega računanja (podobno kot SETI in Folding). Pred dobrima dvema tednoma je Josh Findley odkril enainštiridesto Mersennovo praštevilo 2^{24 036 583} - 1, ki z 7.235.733 znaki v desetiškem zapisu velja za največje praštevilo. Ta petek so uradno potrdili, da gre resnično za praštevilo. Klik!

Še bolj zanimive kot iskanje praštevil pa so domneve o njih. Goldbach je leta 1742 v pismu Eulerju postavil domnevo, da lahko vsako naravno število večje od pet...

Slashdot - Astrofizika Lawrence Krauss in Glenn Starkman sta nedavno spisala ljubek člančič, v katerem omejita izračunljivost v našem vesolju. Torej količino koherentne informacije, ki lahko soobstaja za poljubnega opazovalca. Izračunljivost je eno ključnih vprašanj informacijske fizike, zato to seveda ni prva tovrstna ocena, je pa najbolj radikalna doslej. Kot ostale je sicer posledica globalnega dogodkovnega horizonta, a nam kljub temu obljublja drastično manj bitov kot naprimer Hawking-Beckensteinova entropija. Veljavnost Moorovega zakona tako omeji na približno 600 let za poljubno tehnološko civilizacijo neglede na nje fizikalne predispozicije.

Ace's Hardware - Na strani Ace's Hardware so objavili zanimiv prispevek, ki obravnava nekakšne frekvenčne krivulje AMD-jevih in Intelovih procesorjev. Te krivulje sestavljajo frekvence procesorjev, ki so jih izdali pri AMD-ju in Intelu, iz njih pa lahko razberemo, kako je potekal razvoj vedno hitrejših procesorjev. Zelo zanimiva je tudi primerjava z dvema krivuljama Moorovega zakona, ki trdi, da se frekvenca procesorjev podvoji na vsakih 18 mesecev. Ker je prišlo do odstopanj, je avtor prispevka v grafe uvrstil tudi krivuljo Moorovega "zakona", ki trdi, da se frekvenca procesorjev podvoji na vsakih 24 mesecev. Zanimiva hrana za možgane :).