Digit Life - Intelu je spet uspel korak stopničko višje, kar se tiče velikosti procesa izdelave čipov. V prodajo so namreč prišli prvi statični RAM s kapaciteto 4 Mbit in tehnologijo izdelave vsega 65 nanometrov.

Novost prinaša približno 30 odstotno zmanjšanje tranzistorjev glede na 90 nanometerski proces. Vendar pa je za zdaj Intel s tem kvečjemu sledil Moorovemu zakomu, saj zaenkrat Intel še ne namerava začeti z masovno proizvodnjo teh čipov pred letom 2005.

Pri izdelavi teh čipov so se morali zateči že k posebnim trikom pri izdelavi kot so druga generacija raztegnjenega silicija (strained silicone), bakrenim notranjim povezavam in k uporabi posebnih dielektrikov, saj znaša širina vrat v posameznem tranzistorju le 35 nanometrov.

Podrobneje so se temu postopku posvetili na Digit-Life-u

Ars Technica - Prehod na finejši proces izdelave na prvi pogled prinaša same prednosti, zato tudi toliko večje razočaranje nad Intelovimi Presscotti, ki se prav nemarno grejejo in zatekajo k podaljšanemu cevovodu, da lahko dosegajo višje frekvence. Pozabljamo pa, da miniaturizacija zamšuje tudi debelino in razmake med posameznimi sledmi. Tako se veča kapacitivnost, uhajanje toka in šum iz ozadja, kar so sami kazitelji signala. Povečanje števila tranzistorjev prinese tudi večjo porabo energije in oddano toploto, ki, ako je ne odvedemo dovolj učinkovito, še dodatno popači signal zaradi povečane upornosti. Resda prehod na finejši proces ponavadi zmanjša porabo, ampak to razmerje zaradi vse bolj prisotnih prej naštetih preglavic ni več linearno.

Intel je že pokazal, da izzivu ni kos, kako pa se bo odrezal AMD? Jesen se neustavljivo približuje ...

HardwareZoom - Intel In AMD se bojujeta že lep čas in bitki ni videti ne konca, ne kraja. Po izdaji novih procesorjev iz vrst AMD-ja, je tudi Intel moral poslati na trg svojega novega paradnega konja in tako se je rodil Prescott, naslednik v družini procesorjev Pentium4. Na strani HardwareZoom so primerjali procesorja Prescott in Northwood, oba iz družine Pentium4. Procesorja sta tiktakala pri isti frekvenci (2.8Ghz) in bila posajena na enako osnovno ploščo.

Preskuse so opravili v programih 3dMark 2001 in 2003, ScienceMark ter Sisoft Sandra 2004 in v igrah Aquamark, CodeCreature, Quake3 ter UnrealTurnament. Večina testov pokazže, da je Northwood hitrejši od Prescotta, vendar so razlike zelo majhne. Če kupujete nov procesor, se vam splača razmišljati o Prescottu, nadgradnja iz Northwooda na Prescotta pa bi bila popolnoma nesmiselna. Klik!

X-Bit Labs - Kot smo pred časom že poročali, bo Intel spremenil poimenovanje svojih procesorjev, predvsem zato ker večina neukih ljudi ne loči razlike med procesorji, ki jih loči le nekah MHz hitrejše vodilo. Danes pa so v svet pricurljale prve informacije o tem, kako bo nov sistem poimenovanja tudi izgledal.

Tako bi naj obstajali trije razredi, ki bodo delili procesorje glede zmogljivostni rang:

• 7xx - Višji zmogljivostni razred:
  od prenosniških Pentiumov M Dothan (755 2,0 GHz do 715 1,5 GHz) ter namiznih Pentiumov 4 EE;
• 5xx - Srednji zmogljivostni razred:
  od mobilnih P4 Prescottov do namiznih P4 Prescott (570 3,8 GHz do 520 2,8 GHz);
• 3xx - Nižji zmogljivostni razred:
  od Celerona M (340 1,5 GHz do 320 1,3 GHz) ter namiznih Celeron Prescottov (340 2,93 GHz do 325 2,53 GHz).

Popolnejšo tabelo si oglejte na X-bit labs.

X-Bit Labs - Čeprav so Intelovi Prescotti že sedaj vražje hitri procesorji, nam Intelov tiskovni predstavnik obljublja še manjše pohitritve. Po njegovih besedah sodeč, bo v kratkem luč sveta ugledala kopica digitalnih orodij z vgrajeno domorodno podporo za ukaze SSE3, ki bodo iz Prescottov iztisnili še tiste zadnje elektrone moči.

Tovrstna podpora se nam obeta tudi v večjih programih, kot so Adobe Premier, v Pinnaclovem in Uleadovem programju in podobnih. Preden od veselja odhitite kupit najhitrejši Prescott še to, pohitritev bo najverjetneje med dvema in petimi odstotki. Več o tem.

CNN - Težava, ki nastane pri doseganju vedno višjih frekvenc, se pojavi pri miniaturizaciji tranzistorjev oziroma njim podobnim elementov. Osnova, kakršna je uporabljena sedaj (slicij, aluminj in baker), ne bo več dolgo zmožna podpirati nadaljne miniaturizacije. Zato že potekajo raziskave, predvsem na področju nanotehnologije, kjer se čipe gradi na osnovi atomov in molekul. HPjevim znanstvenikom je že uspelo ugotoviti način, kako "upravljati" z določeno molekulo in ji s tem spreminjati električno prevodnost, kar pa je v principu enako sedanjim tranzistorjem. Tisti, ki želite vedeti več, pa oddeskajte sem.