New Scientist - Na New Scientist so objavili članek o umetni inteligenci. Poleg zgodovinskega pregleda in težav s katerimi se razvijalci srečujejo, so izpostavili dva izvirna pristopa k ultimativnemu problemu vsespološne UP.

Prvi je Cyc. Njihova rešitev je takorekoč očitna. Če sestavimo dovolj veliko in predvsem dobro povezano bazo splošnega znanja, se bo lahko UP posluževala prorajajočih informacij, nastalih zaradi konteksta v katerem je bila dana izjava podana. Še več, s kopičenjem znanja se bo večala hitrost samoizboljševnja, ali drugače povedano, Cyc bo vse pogosteje naredil (logično) pravilen sklep.
Vsako novo spoznanje (bodisi čisto novo informacijo, bodisi novo povezavo med obstoječimi) se seveda vestno hrani, zato razivjalci polagajo velike upe v internetno populacijo, ki bi naj učila (tu lahko ločimo dva načina, vnašanje novih znanj in vrednotenje njegovih sklepov) Cyca. V zameno za to bo baza izgrajenih znanj na voljo vsakomur, tako se lahko nadejamo poplave Cyc derivatov, podobno...

Scientific American - Medtem, ko čakamo na prve meritve Gravity Probe B, ki bo z meritvami skušala eksperimentalno podpreti ali ovreči Einsteinovo splošno teorijo relativnost, se je konačalo enajstletno merjenje premikov orbit satelitov LAGEOS in LAGEOS 2. Pri osemdeset miljonov metrov dolgem obhodu ti znašajo dva metra na leto. Pojav je posledica ovijanja prostor-časa (za potrebe miselnega poskusa si lahko prostor-čas predstavljate kot zelo viskozno tekočino, v kateri se nekaj vrti, naprimer lonec medu po katerem packate z žlico in opazujete, kaj se dogaja v okolici vrtečega telesa), ki ga povzroči masivno vrteče se telo, v tem primeru Zemlja. Tu resda neznaten pojav z večanjem hitrosti in predvsem mase telesa pridobiva na vplivu in postane zelo pomemben, ko recimo opisujemo vesolje v okolici črnih lukenj.
Rezultati, sicer podani z 10-odstotno relativno napako, se do odstotka natančno ujemajo z izračuni, za nadaljnje potrditve, pa moramo počakati do leta 2006 na Gravity Probe B.

Razprava na forumu

Slashdot - Znanost in tehnika se že nekaj desetletij ukvarjata z zanimivo hipotezo, ki govori o omejevanju naših misli s strani jezika, ki ga govorimo. Kljub temu, da se ideja tim. "lingvističnega determinizma" zdi mnogim strokovnjakom sporna, pa je nedavna raziskava nakazala, da temu morda vendarle ni tako. Brazilsko pleme Pirahã je znano po tem, da v svojem jeziku ne pozna besed za števila, večja od dve. Lovci, ki prebivajo v okolici reke Amazonke, so v študiji morali opisati razliko med štirimi objekti v vrsti in petimi. Pa jim žal ni uspelo!

New Scientist - Gravity Probe B je uspešno prestala izstrelitev. Sedaj jo čaka 44-dnevna umeritev in ustalitev v polarno orbito 640 kilometrov nad površjem. V tem času bodo s curki helija giroskope postopoma pospeševali na končno hitrost 9000 obratov na minuto. Osemintridesetega dne se bo pričel proces poravnavanja osi giroskopov z vnaprej izbrano oddaljeno zvezdo, ki bo služila kot kontrolna točka. Zadnje opravilo pred pričetkom enoletnega opravljanja meritev, ki bodo nakopičile za vsaj leto dni obdelave podatkov, pa je odstranitev helija. To bodo storili z začasnim dvigom temperature na -266 ^oC, kar bo povzročilo uparjenje helija (ta se bo porabil kot gorivo za pozicijske motorje) in posledično omogočilo giroskopom prosto vrtenje v vakuumu.

Stanford - Eno izmed vodil znanstvenega dela je neprestano izpostavljnje hipotez novim in novim napadom. 17. aprila letos bo v tem duhu vesoljsko plovilo Gravity Probe B vzelo v precep splošno relativnost. Natančneje, vpliv masivnega telesa (v tem primeru bo to Zemlja) na gravitacijsko polje. Če teorija stoji, bi morali opaziti dva pojava. Ukrivljanje prostor-časa in gravitacijsko ustreznico površinski napetosti. Zemlja bi naj namreč s svojim vrtenjem v gibanje po isti tirnici pognala tudi delce v svoji bljižini. Kar je nadvse pomembno pri tem pojavu je, da naj bi bil prisoten tudi na mikroskopskem nivoju.

Meritve bodo opravljali s štirimi giroskopi. Ideja resda ni nova, saj je uporabo giroskopov v te namene že v tridesetih letih prejšnega stoletja zagovarjal sir Arthur Eddington, a je tehnologija takrat še ni dohajala. Kar niti ni presenetljivo, če pomislimo, kakšno...

Slo-Tech - NTT (Nippon Telegraph and Telephone) je nedavno pokrajšal še dve ničli. S svojim sistemom za litografijo s curkom elektronov jim je uspelo oblikovati tridimenzionalen objekt z natančnostjo 10 nm, s čimer so za kar stokrat presegli vse dosedanje metode. Te so povrh vsega še povečini za praktično rabo in pogosto uporabljajo rentgenske žarke, ki s svojo valovno dolžino omejujejo natančnost na velikostni red enega mikrona.

Tehnologija litografije s curkom elektronov sama po sebi ni nova, uporabljajo jo za izdelovanje dvodimenzionalnih vzorcev, napredek se skriva v prehodu v tri dimenzije. Za to je potreben mehanizem, ki omogoča vrtenje okoli vsaj dveh osi in določanje tretje koordinate. NTT je premagal obe oviri....

Slashdot - Hitrost procesorja temelji na hitrosti, pri kateri se lahko tranzistorji prižigajo in ugašajo ter hitrostjo toka, ki lahko teče skoznje. Do sedaj so problem reševali z zmanjševanjem, vendar izgleda kakor, da se počasi približujejo meji, do katere lahko vodijo razvoj vedno manjših tehnologij.

Sedaj NewScientist poroča o Intelovi novi "skrivni" tehnologiji strained silicon s katero nameravajo občutno povišati...