Slashdot - Nekateri ljudje se očitno ne zavedajo, da je internet javen prostor in da se vsaka, še tako zakotna spletna stran slej ko prej znajde v iskalnikih. In ker se tega ne zavedajo, včasih na spletnih straneh neprevidno objavijo marsikaj. Ali pa za to "poskrbijo" nesposobni sistemski administratorji.

Pri iskanju takšnih podatkov si lahko potencialni nepridipravi pomagajo z Googlom, o čemer smo že pisali. Na eWeeku pa so tako objavili še en iskalni niz, ki ga lahko vpišete v Google. Če namreč vpišete ustrezen niz bo Google našel kar nekaj dokumentov z številkami kreditnih kartic.

Eden izmed dokumentov vsebuje tudi skoraj 100 strani dolg seznam verjetno ukradenih številk, ki je bil iz originalnega strežnika sicer že umaknjen. Ker pa Google omogoča ogled vsebine dokumenta iz vsebine iskalnikovega pomnilnika, tim. Google cache, so takšni dokumenti žal še kar nekaj časa dosegljivi.

Previdnost torej nikoli ni odveč.

The inquirer - Na TheInquirer podajajo zanimivo zgodbo, da naj bi dedinja iznajditelja besede googol tožila Google zaradi uporabe zelo podobnega imena, za katero jim je bil prav googol navdih. Profesor Edward Kasner si je besedo googol, ki označuje število 10¹⁰⁰, izmislil na podlagi predloga svojega devetletnega nečaka, Miltona Sirotte, in jo leta 1940 uporabil v knjigi Matematika in domišljija (Mathematics and the Imagination). Umrl je leta 1955.

Njegova pranečakinja Peri Fleisher, ki je bila, ko je Kasner umrl, stara le štiri leta, sedaj razmišlja o tožbi. Zakaj? Uradno, ker je Google svoje ime zelo razširil in je postalo svetovno znano, Kasnerja in njegovega googola pa nikoli ne omenja. Fleisherjevi, ki od Googla še ni dobila nobenega odgovora na svoja e-sporočila, se to ne zdi etično. Več o tem.

Neuradno pa seveda toži, da bi dobila skromen kupček denarja, strani o Googlovi zgodovini pa v svoji vnemi dedinja ni opazila. Škoda.

Crypto-Gram - Heker j0hnny je z nekoliko domiselnosti odkril, kako si pri hekanju pomagati z Googlom. Seveda za to ne gre zasluga samo njemu in Googlu, pač pa tudi Googledorkom. Kot pravi J0hnny, je GoogleDork "neumna ali bedasta oseba, ki jo razkrinka Google". Pa pojdimo k stvari!

J0hnny je pogruntal, da se da z vpisovanjem iskalnih nizov v Google najti marsikateri podatek, ki naj ne bi bil namenjen javnosti. Na primer sporočila o napakah, ki so kar preveč podrobna in razkrijejo različne ranljivosti strežnikov, podatke o spletnih nakupih, luknjičastih strežnikih (kako vam je všeč sporočilo "welcome to the intranet"?), podimenike in datoteke, ki niso namenjene javnosti (kaj pa "Index of c:\Windows") in še mnogo drugega. Celo datoteke, ki vsebujejo gesla (da, prav ste prebrali).

Ja, eni so pa res GoogleDorki...

več strani - Neuspešno. The Inquirer in Japan Times poročata, da je v začetku tega tedna nek nadobudni japonski heker poskušal vdreti v ameriško agencijo NASO. Napad je skušal izvršiti s kobejske univerze, a so ga opazili in prekinili povezavo, tako da ni povzročil nikakršne škode. Univerza je ustavila del svojega omrežja in pričela preiskovati, ali je nemara poslal v svet še kakšne tajne informacije z univerze. Klik, klik!

Vnunet - Zgoraj naveden poziv seveda predpostavlja nepravilno uporabo termina 'heker', da se razumemo, oz. uporabo, kot jo smatrajo člani Spodnjega doma ameriškega Senata. Slednji so namreč z zgolj 3 glasovi 'nay' izglasovali dodatek k patriotskemu zakonu, ki predvideva višje kazni za računalniške hekerje, celo doživljenjsko zaporno kazen za primere, kjer bi se ogrozilo življenje drugega posameznika. Prav tako bodo policisti (če majo dovoljšen IQ) lahko izvajali prisluškovanje telefonskim linijam ter opazovanje spletnega prometa brez sodnega naloga, v kolikor bo obstajal sum ogrozitve državne varnosti (rop poslovalnice McDougnut's, recimo). Klik!

Dodatek: pozabil sem omeniti nekaj, kar bi lahko pripeljalo do pomot -- ta zakon je potrdil sam Spodni dom, da pa stopi v veljavo, ga mora zglasovati sam Senat, kar pa se zna zgoditi šele jesen. --Ziggga

ZDNet - Potem je tole tekmovanje nalašč za vas. Korejsko podjetje "Korea Digital Works" je namreč ustvarilo aplikacijo, za katero pravijo (oziroma, bolje rečeno, prokleto hudo upajo :D), da se vanjo ne da vdreti. Ravno v te namene so odprli razpis, na katerega se lahko prijavi vsak, ki meni, da ima znanje ter opremo vdreti v dotični strežnik. Nagrada? Prvi, ki dobi korenski račun (root account) na računalu ter se podpiše v vnaprej določeno .html datoteko, dobi sto tisoč ameriških zelencev. Še omejitve: Nič DoSanja, nič brisanja datotek, nič ugašanja procesov, nič ugašanja samega strežnika. Vas zanima? Klik!