Slo-Tech - Lani je NASA objavila odkritje bakterije iz razreda Gammaproteobacteria, ki ne le da uspeva v z arzenom bogatem okolju, ampak arzen celo vgrajuje v svoje celične strukture. Gre za eno najbolj prelomnih odkritij, saj je doslej veljalo, da so potrebni makroelementi za življenje ogljik, vodik, dušik, kisik, žveplo in fosfor, medtem ko je arzen za vsa živa bitja strupen.

Vsako prominentno odkritje dvigne veliko prahu in nič drugače ni bilo to pot. Že nekaj dni po odkritju so se oglasili skeptiki, ki so v izvirnem članku identificirali vrsto metodoloških pomanjkljivosti in nedoslednosti. Predvsem so izpostavljali problem pomanjkljivega čiščenja DNA in onesnaženja kultur s fosforjem. NASA in prva...

Heise - Honda Research Institute USA in raziskovalce z Univerze Purdue poročajo o novem odkritju pri razvoju ogljikovih nanocevk, ki naj bi v prihodnosti zamenjale klasične silicijeve čipe. Nanocevke so bodisi polprevodniške bodisi kovinske, kar je odvisno od razmerja (n,m), ki označuje število enotskih vektorjev v dveh dimenzijah v kristalni rešetki grafena. Če sta indeksa n in m enaka, je nanocevka kovinska, kar pomeni, da prevaja električni tok do tisočkrat bolje od bakra. In takšne potrebujemo. Problem je, da pri izdelavi nanocevk hkrati nastane tudi kopica polprevodniških nanocevk, ki za naš namen niso uporabne in jih je...

TG Daily - Raziskovalci na Univerzi v Nottinghamu se pospešeno ukvarjajo z razvojem molekularnega pomnilnika iz ogljikovih nanocevk, ki bi imel hitrost dinamičnega pomnilnika brez nadležne izgube podatkov ob izgubi napajanja. Ideja je preprosta. Dve nanocevki z malenkostno razliko v premeru bosta koncentrično nameščeni, podobno kot ruske matrjoške. Ko bo skozi zunanjo tekel električni tok, se bo notranja cevka spustila niže in dotaknila vezja na dnu, z čimer bo zapisana logična enica. Ko bo cevka dvignjena, stika ne bo in zapisana bo ničla.

V teoriji bo pomnilnik odporen na izgubo napajanja, saj so podatki zapisani s fizičnim premikom objekta, prav tako pa naj ga veliki pospeški, recimo ob padcu na tla, ne bi iztirili. Prvi modeli naj bi dosegali hitrosti sedanjega DRAM-a, v prihodnosti pa naj bi tako odpadla potreba...

Slo-Tech - Raziskovalci Oddelka za kemijo in kemično biologijo Harwardske Univerze, Oddelka za materiale Drexelske Univerze in Oddelka za kemijo univerze v Pensilvaniji, so ugotovili, da lahko nanožice iz barijevega titanata (BaTiO₃), s polmerom 3 nm z dodatkom vode oziroma hidroksilnih skupin ali pa ogljikovih oksilatov, ohranijo feroelektrične lastnosti tudi pri sobni temperaturi in da to zmožnost obdržijo nanožičke do premera 0,8 nm (s pomočjo hlajenja).

Do odkritja so prišli čisto naključno, ko so izmerili feroelektične lastnosti na nanožicah, ki jih glede na njihovo velikost ne bi smeli izmeriti, saj je do sedaj je veljalo pravilo, da feroelektrične lastnosti padajo linearno z manjšanjem velikosti oz. z manjšanjem premera. Z IR spektroskopijo so ugotovili, da se je na omenjene nanožičke vezala atmosferska vlaga, ki je odigrala vlogo stabilizatorja elektičnega dipola. Brez dodatka vode bi bile nanožice s podobnimi feroelektričnimi lastnostmi velike najmanj 50 nm.

Tehnologija potencialno...

ENS - Znanstvenikom na Rice University je uspelo izdelati nanoavto, ki meri samo tri do štiri (odvisno po kateri osi merimo) nanometre. Za primerjavo - premer človeškega lasu znaša približno 80.000 nm.

Avto je sestavljen iz šasije, osi in koles, ki se vrtijo. Kolesa so sestavljena iz samo 60 atomov. Enega večjih izzivov je pomenilo pritrjevanje le-teh, saj je ves čas obstajala resna nevarnost, da uničijo vozilce. Težko je bilo tudi dokazovanje, da se avto dejansko pelje in ne drsi - to...

Inštitut Jožef Stefan - Raziskovalna skupina z odseka za kompleksne snovi pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihajlovića je pred kratkim poročala o odkritju nove vrste nanostrukturiranih enodimenzionalnih materialov. Enostavna sinteza teh polimerom podobnih struktur, sestavljenih iz skupkov atomov (klastrov), ki so povezani v dolge verige (Molibdenum cluster polymers, v nadaljevanju MCP), premošča mnoge pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo pri izdelavi in pripravi prototipnih ogljikovih nanocevk v komercialne namene. Za slednje je pri MCP-jih poskrbelo podjetje Mo6, ki za tržišče trenutno lahko pripravi več 10g MCP-jev tedensko.

Slo-Tech - Inštitut Jožef Stefan organizira Dneve Jožefa Stefana, ki bodo potekali od 22. do 26. marca v spomin na 24. marec 1835, ko se je rodil Jožef Stefan, najuglednejši slovenski fizik, po katerem se imenuje tudi eden izmed fizikalnih zakonov. Namen prireditve je širjenje zanimanja za znanost, zato bodo znanstveniki v svojih predavanjih govorili o jedrski energiji in radioaktivnih odapadkih, funkcionalni 4D-vizualiziaciji proteolize in o vplivu pridružitve EU na znanost. Odprli bodo razstavo slik Nikolaja Beera, podelili nagrade, zlate znake Jožefa Stefana, ki so si jih prislužile najboljše doktorske dizertacije v zadnjih treh letih, 25. marca pa bo dan odprtih vrat. Klik!

UniSci - Vse od odkritja nanocevk pred kakim desetletjem znanstveniki raziskujejo možnosti, ki jih odpira uporaba teh cevk iz čistega ogljika. Ena od najnovejših možnosti uporabe je zanimiva tudi za nas, ki si prizadevamo čimbolj spustiti temperaturo procesorja. Znanstveniki z univerze v Pennsylvanii so prišli do odkritja, da majhen dodatek teh nanocevk termalnemu epoxyju poveča njegovo trdnost za 3.5 - krat, hkrati pa poveča tudi njegovo toplotno prevodnost. Več o tem si preberite tukaj.