Slashdot - James Boyle je izdal novo knjigo z naslovom The Public Domain: Enclosing the Commons of the Mind, kar samo po sebi ni nič posebnega. Zanimiv del izdaje je, da je knjiga izšla pod Creative Commons licenco in je tako brezplačno na voljo za prenos v PDF formatu oz. za branje kar na internetu, brez prenašanja, v preprostem HTML formatu.



Pa prijetno branje!

Slo-Tech - Creative Commons Slovenija takole vabijo na Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture:

»29. oktobra se bo tudi Slovenija pridružila že več kot 20 državam, ki imajo prilagojene CC licence svojim pravnim redom in v svojem jeziku, zato bo to čas za praznovanje in srečanje ter izmenjavo izkušenj s CC prijatelji iz vsega sveta. Lansiranje slovenskih CC licenc bo CC Slovenija praznovala s štiridnevnim Festivalom ustvarjalnosti in svobodne kulture, ki bo potekal od 26. do 29. oktobra 2005 v Ljubljani na več lokacijah.«

Za študente (prava), pravnike in vse tiste, ki jih zanima avtorsko pravo v povezavi z novimi tehnologijami, posebej opozarjam na:

1. predstavitev slovenskega prevoda knjige Free Culture</i>, profesorja Lawrencea Lessiga; petek, 28. 10., ob 18. uri, Cankarjev dom, Klub CD;

2. pravni seminar Režim avtorskega prava v digitalni dobi, podroben seznam avtorjev in predavanj si oglejte tukaj; petek, 28. 10., ob 9. uri, Cankarjev dom, Štihova dvorana;

3. lansiranje...

Slo-Tech - V četrtek 6. oktobra on 19.00 vas vabimo v Kiberpipo na predavanje mag. Maje Bogataj z naslovom "Creative Commons v imenu ustvarjalnosti".

Predavanje je v tem trenutku še posebej aktualno, saj spada v serijo ogrevalnih dogodkov za uraden izid slovenske licence CreativeCommons konec tega meseca.

Ideja Creative Commons je požela neverjetno zanimanje in navdušenje povsod po svetu. Za svojo so jo sprejeli številni glasbeniki, akademiki, raziskovalci, pisatelji, pesniki, filmski ustvarjalci... Predvsem tisti, ki želijo enostavnejšega način uveljavljanja svojih avtorskih pravic. Ti ustvarjalci ne zavračajo varstva, ki jim je zagotovljeno z avtorsko pravico, vendar ga le omejijo z določenimi svoboščinami, ki jih želijo zagotoviti uporabnikom svojih del. Spomladi 2005 je bilo na...

Slo-Tech - Sodobno avtorsko pravo izrazito ščiti pravice avtorja, ki jih ima na avtorskem delu. Brez privolitve avtorja, oziroma ustreznega prenosa materialne avtorske pravice, ni dopustno avtorskega dela, vzemimo za primer besedilo, reproducirati, distribuirati, dajati v najem ali predelati... Vsa upravičenja dobi avtor že s trenutkom ustvaritve avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, kot temeljni predpis, ki ureja avtorsko pravo pri nas, v zelo omejenih primerih dopušča vsebinske omejitve avtorjevih upravičenj (npr. citiranje).

Visoka...

Slashdot - Če v vsej širni ponudbi še niste našli piva svojih sanj, si ga lahko poskusite zvariti kar doma. Najti morate le kakšno "upokojeno" 486-ko, nanjo naložiti brezplačni FreeBSD, dokupiti poceni temperaturni senzor in relejno ploščo in že si lahko sestavite lastno mini-pivovarno. Več najdete na Slashdotu oz. na Gregovih pivovarniških straneh. Na koncu je potreben le še recept, za kar so poskrbele dobre duše iz Hamletove dežele in enega izdale pod dovoljenjem Creative Commons.

Še dobro, da Keber ni več minister. [:D]

Wired News - Članek na Wired vas popelje po zgodovini Brazilskega glasbenika in politika Gilberta Gila, povede vas do njegove podpore licencam Creative Commons in do nestrinjanja založbe Warner. Govori o Brazilskem vladnem uporu farmacevtskim patentom in skorajšnjemu kršenju patentnih "pravic". O državi, kjer strada 22 milijonov ljudi in porabljenih šestdesetih vrečah izvožene soje za eno ali enoinpol-letno licenco MS Office plus. O tem kako lahko ne podjetje, ampak cela država sprejme navidez anarhično ureditev odprtokodnega poslovnega modela. O revoluciji ki se vidno bliža in njenih nasprotnikih. O Brazilskem pozdravu in pozdravu revnejših držav odprtokodnim rešitvam. O intelektualni lastnini in njenem edinem namenu, ščitenju ameriških korporacij.

Za vas je pisal: Julian Dibbell

Slo-Tech - Nedavno je spletna stran Creative Commons podelila nagrade za najboljše video izdelke, ki promovirajo svobodnejše koncepte intelektualne lastnine.

Licence Creative commons omogočajo ustvarjalcem in umetnikom, da svoja dela dajo v svet pod manj restrikitivnimi pogoji kot jih predvideva osnovna avtorska zaščita, ki navadno govori "© All rights reserved".

Tako lahko ustvarjalci vnaprej sami določijo ali naj bo uporaba njihovih del dovoljena v komercialne namene ali ne, ali je potrebno za uporabo navajati vire in ali je potrebno dela, ki temelijo na prejšnjih spet ponuditi pod enako licenco.

Koncept Creative Commons se je v zadnjih mesecih neverjetno prijel, saj omogoča lažje sodelovanje med avtorji, ki se morda niti ne poznajo.
Zmagovalci natečaja se najdejo na tem naslovu.

Še namig: za ogled zmagovalnega dela pod Linuxom boste morali mplayer pognati z dodatnim parametrom "-vc...