Slashdot - Fraktali so zanimive matematične strukture, ki so pozornost matematikov pritegnile v zadnjih desetletjih preteklega stoletja, čeprav so njim podobne strukture študirali že v 19. stoletju. Za fraktalne je značilno, da vsebujejo podrobnosti pri poljubni povečavi, da so natančno ali statistično sampodobni, da so definirani rekurzivno ali pa da je njegova razsežnost večja od topološke razsežnosti. Resnejše raziskovanje se je razmahnilo po letu 1975, ko je termin fraktal skoval ameriški Francoz Benoît Mandelbrot. Prav po njem se imenuje ena izmed najbolj znanih fraktalnih množic.

Poglejmo si...

Slo-Tech - Raziskovalci laboratorija Brookheven National Laboratory, ZDA, v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi inštitucijami, so uspeli ustvariti vodne nanožice (water wires), velike manj kot nanometer. Ustvarili so jih s pomočjo visokega pritiska znotraj določenih kristalov. Poleg tega jim je uspela tudi določena stopnja manipulacije s temi žicami.

Podobne strukture najdemo v celičnih membranah. Te strukture so odgovorne za transport protonov preko membrane. To je nujen člen v verigi procesov, s katerimi celica proizvaja potrebno energijo.

Takšne vodne nanožice so odličen prevodnik protonov in so zato potencialno uporabne za proizvodnjo novih tipov gorivnih celic oziroma vseh naprav, ki uporabljajo transport protonov za njihovo delovanje.

Vir: Laboratory news

Wired News - Wolfgang Porod in kolegi poigravajo z radikalno novim čipom, ki namesto tranzistorjev uporablja osamele magnetne domene (skupke enako usmerjenih dipolov). Te 110 nm velike "nano-magnete" oblikujejo iz nikelj-železove zlitine uparjene na silicijevo podlago z litografijo s curkom elektronov.
Razporeditve, ki se obnašajo kot NAND in NOR vrata jim že delujejo, kar zadošča, da lahko izračunamo vsako izjavo v Boolean logiki.

Ideja je fantastična in v vseh pogledih prekaša današnje rešitve. Takšen čip ima manjšo porabo, ne potrebuje vmesnih povezav, kar omogoča precej večje gostote računskih elementov, lahko ga preprogramiramo kar med delovanjem (karikirano, Core-Duo preoblikujete v Turiona in nazaj, odvisno od potreb aplikacije) in še konfiguracije so stabilne, zato ni treba ves čas dovajati energije, da ohranjamo informacije (podobno kot to ni potrebno pri trdih diskih). Kratkomalo Mooru kaže jezik.

V primerjavi s potencialno konkurenco, kvantnimi računalniki, je velika...

ENS - Znanstvenikom na Rice University je uspelo izdelati nanoavto, ki meri samo tri do štiri (odvisno po kateri osi merimo) nanometre. Za primerjavo - premer človeškega lasu znaša približno 80.000 nm.

Avto je sestavljen iz šasije, osi in koles, ki se vrtijo. Kolesa so sestavljena iz samo 60 atomov. Enega večjih izzivov je pomenilo pritrjevanje le-teh, saj je ves čas obstajala resna nevarnost, da uničijo vozilce. Težko je bilo tudi dokazovanje, da se avto dejansko pelje in ne drsi - to...

New Scientist - Gravity Probe B je uspešno prestala izstrelitev. Sedaj jo čaka 44-dnevna umeritev in ustalitev v polarno orbito 640 kilometrov nad površjem. V tem času bodo s curki helija giroskope postopoma pospeševali na končno hitrost 9000 obratov na minuto. Osemintridesetega dne se bo pričel proces poravnavanja osi giroskopov z vnaprej izbrano oddaljeno zvezdo, ki bo služila kot kontrolna točka. Zadnje opravilo pred pričetkom enoletnega opravljanja meritev, ki bodo nakopičile za vsaj leto dni obdelave podatkov, pa je odstranitev helija. To bodo storili z začasnim dvigom temperature na -266 ^oC, kar bo povzročilo uparjenje helija (ta se bo porabil kot gorivo za pozicijske motorje) in posledično omogočilo giroskopom prosto vrtenje v vakuumu.

Slo-Tech - Tomi Laptoš je spisal drugi del članka o nanotehnologiji. V prvem je predstavil predvsem teoretične temelje nanotehnologije, ki bodo realizacijo doživeli šele čez leta, v drugem pa rešitve, ki so na voljo že danes. Poleg tega je razkril tudi obete za prihodnost in dodal še nekaj temnih strani nanotehnologije. Prijetno branje!

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

The Register - Če se bo trend nekaj zadnjih dni nadaljeval, mogoče v bližnji prihodnosti ne boste obiskovali več Slo-techa, ampak Slo-nano-tech. Mogoče res prikazano malce karikirano, samo dejstvo, da postaja nanotehnologija čedalje pomembnejši del našega življenja, pa verjetno postaja več kot jasno.

Da je področje res "vroče", potrjuje tudi sledeča novica. Raziskovalci "mazurske skupine" na Harvardu so namreč izdelali nanovlakna, ki imajo v premeru manj kot znaša valovna dolžina svetlobe, ki jo prenašajo. Princin prenosa po teh, 50-nanometrskih vlaknih silicijevega dioksida je usmerjanje svetlobe po površini, zaradi upogljivosti in nespremenljivega premera pa je tudi izgub malo ali skoraj nič.

Praktična uporaba odkritja se bo pokazali v informacijski tehnologiji in biomedicinskih ter sorodnih vedah. Z zmanjševanjem velikosti senzorjev, ki se uporabljaji sedaj, se bo predvsem povečala komplianca pacientov, kar pomeni, da bo tehnologija olajšala muke široki populaciji.

Poleg tega je treba...

Slo-Tech - NTT (Nippon Telegraph and Telephone) je nedavno pokrajšal še dve ničli. S svojim sistemom za litografijo s curkom elektronov jim je uspelo oblikovati tridimenzionalen objekt z natančnostjo 10 nm, s čimer so za kar stokrat presegli vse dosedanje metode. Te so povrh vsega še povečini za praktično rabo in pogosto uporabljajo rentgenske žarke, ki s svojo valovno dolžino omejujejo natančnost na velikostni red enega mikrona.

Tehnologija litografije s curkom elektronov sama po sebi ni nova, uporabljajo jo za izdelovanje dvodimenzionalnih vzorcev, napredek se skriva v prehodu v tri dimenzije. Za to je potreben mehanizem, ki omogoča vrtenje okoli vsaj dveh osi in določanje tretje koordinate. NTT je premagal obe oviri....

EETimes - Nippon Telegraph and Telephone Corp. (NTT) ima delujoč prototip polprevodniške naprave, ki deluje pri 81 GHz. Precej obetavno, še posebej, ker je cena diamantov zaradi napredkov v industrijski proizvodnji na zanesljivi poti navzdol. V bližnji prihodnosti za navadne smrtnike to ne pomeni veliko, saj je tehnologija še mnogo predraga, se bo pa rešitev najbrž dokaj kmalu (v nekaj letih) začela uporabljati za satelitsko komunikacijo, ki deluje tudi v deset ali več gigaherčnem območju namesto sedanjih ojačevalnikov, ki delujejo še na pred-polprevodniški osnovi in ne dosegajo zadostnih frekvenc ( zato se za višja frekvenčna območja še vedno uporablja cevne ojačevalnike).

Skratka - diamantni polprevodniki se bodo verjetno kmalu uporabljali za visokofrekvenčne, zahtevne namene. Vendar, ker gre v isto smer tudi tehnologija za široko potrošnjo, se zna zgoditi, da bomo imeli enkrat na mizi računalnike na diamantni osnovi. Več v izvorni novici in NTT-jevi izjavi za javnost.

Gambit - Ta novica je še en dokaz, da postaja naravoslovje vse bolj prepleteno. Tako so pri podjetju Microchips razvili mikročipe, ki rešujejo enega od večjih problemov, ki muči farmacevtske tehnologe. Njihovi čipi so namreč sposobni nadzorovanega odmerjanja zdravilnih učinkovin v telo. Implantati se vgradijo na določeno mestu v telesu (najbolje nekaj blizu venskega sistema) in ob točno določenem času ali po potrebi izpustijo odmerek.

Sicer se mi kot (bodočemu) farmacevtu tu postavlja nekaj vprašanj, kot je recimo biokompatibilnost, ampak to je dobra pot do nanotehnologije. Če pa vas o tem zanima še kaj več, si oglejte debato o nanotehnologiji na našem forumu.