Nature - Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.

Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in...

Nature - IBM in singapurski Inštitut za bioinženiring in nanotehnologijo sta razvila nov pristop za boj proti bakterijskim in glivičnim okužbam, ki uporablja znanje in tehnologijo iz proizvodnje čipov. O dosežku poročajo v članku Biodegradable nanostructures with selective lysis of microbial membranes v najnovejši številki ugledne revije Nature Chemistry. Če bo postopek uspešen v klinični rabi, predstavlja nov način spopadanja s trdovratnimi okužbami, kot so MRSA (na meticilin odporen stafilokok) in razne glive.

Pripravili so novo vrsto sintetičnih biorazgradljivih nanodelcev, ki se v delujoče oblike sestavijo šele v telesu. Oblika je odvisna od natančne proizvodnje nanodelcev, ki se proizvajajo v enaki čistoči kot material za čipe, in je prilagojena...

PhysOrg.com - Sončne celice tanjše kot valovna dolžina svetlobe imajo ogromen energijski potencial.



Študija je pokazala, da so ultra tanke sončne celice veliko sposobnejše za absorbcijo svetlobe kot mnogo dražje debelejše silicijeve. Gre predvsem za drugačno obnašanje svetlobe pri manjših skalah (nanometerskih). S pravimi izračuni debelosti plasti celic in grobosti površine bi tako lahko ujeli kar do desetkrat več svetlobe kot so sploh mislili, da je mogoče. Z nekaj popravki bo takšen koncept pridobivanja sončne energije lahko kmalu zrel za konkretno uporabo, ki si jo bomo ljudje lahko privoščili.

Ključ do uspeha je sposobnost celic, da zadržijo sončno svetlobo čim dlje, kar omogoča iztisnitev karseda velike količine energije iz nje. To...

ScienceDaily - Raziskovalci z Washington University School of Medicine v St. Louisu poročajo o odkritju nove metode za spopadanje z rakastimi celicami. S poizkusi na miših so ugotovili, da vbrizganje čebeljega strupa melitina, ki je razlog za neprijetne občutke pri piku čebel, zavre rast tumorjev ali jih celo skrči. Melitin je namreč majhen peptid, ki se močno veže na celične membrane, kjer tvori pore, ki razbijejo celice in jih tako učinkovito pokončajo. V zadostnih koncentracijah uničuje prav vse celice, hkrati pa zaradi svojega mehanizma rakastim celicam onemogoča tvorbo efektivnega obrambnega mehanizma, na katere sčasoma naletijo drugi agensi.

Eksperiment so izvedli na dveh skupinah miši. Prvo so okužili z rakom dojk, drugo pa z melanomom. Po dodatku več injekcij z melitinom in nanodelci se je rast prvega tumorja upočasnila, drugi pa se je začel krčiti. Glavni izziv je dostava strupa prav v rakaste celice. Za to so uporabili tako imenovane nanočebele. Nanodelci, ki so nosili melitin, so se...

Scientific American - Ebola je smrtonosna bolezen, za katero do sedaj še ni znanega zdravila. Odkrita je bila leta 1976 v zahodnem Sudanu in vzhodnem delu Konga, do danes pa se je pojavilo kar nekaj izbruhov te bolezni z številnimi smrtnimi žrtvami. Rezervoar virusa je neznan. Edino, kar vemo je to, da se nahaja v deževnem pragozdu. Bolezen se prenaša s telesnimi tekočinami okuženega človeka in povzroča smrt zaradi nekontroliranih notranjih in zunanjih krvavitev, odpovedi jeter in ledvic ter dehidracije zaradi bruhanja in driske.

Virus ebole je najsmrtonosnejši znani virus, saj lahko umori do 90% okuženih...

Slashdot - Ekipa raziskovalcev iz Univerze v Alberti je tekom svojih raziskav prišla do presenetljivega odkritja gena imenovanega TRIM22, ki prepreči širjenje virusa HIV tako, da prepreči njegovo ponovno sestavo v celicah in s tem prepreči, da bi se lahko virus razširil na druge celice, saj se mora tekom svojega reprodukcijskega cikla virus HIV ponovno sestaviti, da lahko nadaljuje svoje popotovanje. Ker standardna zdravila niso učinkovita na vedno nove mutacije virusa, do katerih lahko pride tekom reprodukcijskega cikla in lahko posledično samo omejijo virus in ga ne morejo popolnoma uničiti, je to odkritje še toliko bolj spodbudno, saj bi naj omenjeni način ponujal rešitev tudi v boju proti takšnim mutacijam.

Po besedah Stephen-a Barr-a, molekularnega virologa, ki vodi omenjeno ekipo, poskušajo trenutno ugotoviti, zakaj se ta gen ne izrazi pri posameznikih s HIV obolenjem in kako bi ga lahko aktivirali. Prav tako upajo, da bodo njihove raziskave pripomogle k dejanskemu razvoju zdravil in...

ENS - Znanstvenikom na Rice University je uspelo izdelati nanoavto, ki meri samo tri do štiri (odvisno po kateri osi merimo) nanometre. Za primerjavo - premer človeškega lasu znaša približno 80.000 nm.

Avto je sestavljen iz šasije, osi in koles, ki se vrtijo. Kolesa so sestavljena iz samo 60 atomov. Enega večjih izzivov je pomenilo pritrjevanje le-teh, saj je ves čas obstajala resna nevarnost, da uničijo vozilce. Težko je bilo tudi dokazovanje, da se avto dejansko pelje in ne drsi - to...

The Register - Toshibini inžinirji so iznašli nov tip Litij-ionskih baterijskih celic, katerih posebnost je, da se izredno hitro napolnijo. Do sedaj smo imeli za celice s hitrim polnjenjem tiste, ki so se napolnile v slabi uri ali celo v petnajstih minutah, nov japonski izum pa bo ta čas kar nekajkrat skrajšal. Obljubljajo nam polno celico v šestdesetih sekundah.

V eni minuti naj bi se celica po besedah proizvajalca napolnila do osemdeset odstotkov kapacitete, popolnoma pa že po nekaj minutah. Z uporabo nano-delcev se drastično zmanjša nivo kemičnih procesov, ki so do sedaj preprečevali tako hitro polnjenje. Tudi po ostalih karakteristikah bi naj nove celice nadkrilile stare proizvode, temelječe na tehnologiji Li-ion. Izgubljale naj bi zgolj en...

Wired News - Ko sem se pred nekaj dnevi učil za izpit biotehnologije, me je presenetilo, da je kar 70% podjetij, ki se ukvarjajo z biotehnologijo, razporejena na nekaj kvadratnih kilometrih okoli University of California. Lahko torej samo ugibate, kje je nastala sledeča ideja.

Tako Wired poroča, da sta znanstvenika s te univerze ob pomoči diplomanta in finančni podpori nekaj sto tisoč dolarjev uspela narediti virus, ki se veže na virus, ki povzroča človeško imunsko pomanjkljivost, in ga inaktivira. Virus je namreč bil biotehnološko modificiran, saj ne vsebuje viruletnih zaporedij nukleotidov, ampak samo protismiselno DNA, ki onemogoča prepisovanje v proteine in virusu HIV onemogoča delitev.

Poskusi so zaenkrat prestali računalniško preračunavanje in celo na izoliranih celicah, in ker so bili uspešni, bodo naslednji tarča poskusne živali.

Problem, ki ga vidita predvsem idejni vodje, pa je, da je tehnologija pravzaprav tako preprosta, da bi jo lahko kdo uporabil tudi v drugačne namene....

New Scientist - Načrt je tak, da bi viruse, ki lahko prodrejo v celice, natovorili z zlatom. Zlato bi tam (še vedno v virusu) poskrbelo za Ramanovo sipanje zelene laserske svetlobe. Manj kot milijoninka fotonov se udeleži tega dogajanja, vendar se zaradi zlatih nanodelcev tako ojača, da se bo notranjost celice in dogajanje v njej lepo pokazalo. Da ga bo mogoče posneti z resolucijo 30 nanometrov. Dobili bomo posnetke virusov in celic, natančne kot bi posneli notranjost hiše s centimetersko natančnostjo! Novica.

Teoretično ozadje.

New Scientist - Sicer nisem kvantni fizik in nikakršen znalec, toda tole je tudi zame zelo zanimivo.

Erwin Altewischer in njegova ekipa na univerzi Leiden na Norveškem so ugotovili, da kvantno povezani fotoni v parih lahko prehajajo tudi skozi kovino, ne da bi pri tem bila povezava prekinjena in brez ločitve fotonov. Še pred kratkim časom so mislili, da se povezava pri prehodu prekine in da so vezi veliko bolj šibke kot so se izkazale kasneje.

Pare fotonov so pošiljali skozi tanko plast zlata. To zlato je bilo dovolj debelo, da skozi ni prepuščalo svetlobe. Imelo je luknje velikosti 200 nanometrov, kar je premalo za valovno razliko svetlobe. Kako so potem fotoni "gradniki svetlobe" lahko šli skozi boste vprašali? Ko je fotonski par zadel ob zlato so se proizvedli plazmoni, ki so se lahko stisnili skozi luknjice in na drug strani zopet ojačali in oddali fotone, ki pa so bili na začudenje in veselje znanstvenikov še vedno povezani. Kaj jim to odkritje pomeni verjetno še dolgo ne bomo izvedeli, vemo...

Guru 3D - Plextor je najavil svoj novi "pekač", ki bo pekel pri 40x-hitrosti 8-O . To pomeni, da bo zgoščenka (oh, kako te ljubim Toporišič) zapečena v manj kot treh minutah. Kar je lepo :)) . Kar pa je pri tem pekaču zanimivo je to, da bo v črni barvi. To pa ne zaradi mnenj modifikatorjev (nas), da je bež barva že zelo, zelo dolgočasna, ampak zaradi tehničnih razlogov. Črna barva naj bi namreč vpijala lasersko svetlobo, ki škodi zgoščenki. Tako da s tem, ko črni pladenj vpija slabo lasersko svetlobo, dobra laserska svetloba bolje opravi svoje delo. Tudi PCB naj bi bil posebej skonstruiran, da bi preprečeval hreščanje. Jitter torej. Dotičnemu pekaču bo ime PlexWriter 40/12/40A, Plextor bo zanj dajal dveletno vrnemo-denar-če-se-vam-kaj-pokvari garancijo. Lepo.