Slo-Tech - Ta teden smo praznovali 40-letnico odprtokodnega GNU (GNU's Not Unix!), ki ga je 27. septembra 1983 začel Richard Stallman. Tedaj je Stallman, ki je delal v laboratoriju za umetno inteligenco na MIT-u, najavil razvoj odprtokodnega operacijskega sistema, ki bo podoben Unixu, zato ga je poimenoval GNU. To je bil prvi operacijski sistem, ki je bil zamišljen posebej z mislijo na uporabniško svobodo. Iz projekta je nastalo veliko gibanje, ki tudi štiri desetletja pozneje ostaja privrženo istim idealom. Operacijski sistem GNU Hurd sicer ni bil nikoli dokončan, a ideja živi zlasti v Linuxovem jedru.

Direktorica FSF (Free Software Foundation) Zoë Kooyman, ki podpira razvoj GNU-ja, je dejala, da se je ideja odprte programske opreme, ki jo nadzorujejo uporabniki in ne obratno, začela prav z GNU. GNU System ni le najpogostejši operacijski sistem, ki ga sestavlja brezplačna programska oprema, temveč filozofija, ki je vodila razvoj odprte kode v vseh teh letih. Stallman je populariziral idejo...

Ars Technica - Neprofitna organizacija Free Software Foundation je končno predstavila dokončno, tretjo različico licenčne pogodbe GPL, pod katero se distribuira večina odprtokodne programske opreme. Med procesom priprave je prišlo do mnogih nesoglasij, eno bolj odmevnih je bilo najbrž tisto, v katerem je Linus Torvalds napovedal, da izvorna koda jedra operacijskega sistema GNU/Linux ne bo izdana pod GPL 3. Kakorkoli že, sedaj je zadeva tu, avtorji pa obljubljajo, da so pri pripravi poskušali upoštevati različne pritožbe in komentarje ter ustvarili kompromisno besedilo. Slednje najbrž vsaj delno drži, saj se je Linus že pomiril in pravi, da so možnosti spet odprte.

Izvorna novica.

HULK - Zagotovo ste med nameščanjem kakega komercialnega ali pa odprtokodnega izdelka že kdaj morali potrditi, da se strinjate s pogoji dovoljenja z auporabo programa (licence). Takrat vas je bila večina verjetno preveč neučakana, da bi brali vso pravniško latovščino, zato ste po najhitrejšem postopku označili možnost, da se strinjate, in kliknili "Naprej". Kljub vsemu pa je vse prej kot slabo, če se vendarle pozanimate, kakšna pravila igre (tudi z vdorom v vašo zasebnost!) ste s tem sprejeli. Naši kolegi iz Avstralije so si vzeli čas in pripravili 30 strani dolg dokument PDF, ki se "sprehodi" čez celotni obe najpogosteje uporabljeni dovoljenji (MS EULA in GPL), ob tem pa lahko najdemo vsak odsek še "preveden" v navadnim smrtnikom razumljivejši jezik.
Na dokument so nas opozorili naši južni sosedje in ob tem posebej poudarili 10. stran, kjer avtorji analize izpostavljajo dejstvo, da ima po MS EULA Microsoft pravico, da brez vaše vednosti namešča ali nadgrajuje programje v vašem stroju....

News Forge - Joe Barr je pred nekaj dnevi na spletni strani NewsForge predstavil svoj seznam desetih najbolj priljubljenih programov za Linux in bralce naprosil, naj napišejo še svoje sezname. Odgovorilo je čez 100 obiskovalcev in Joe se je odločil, da obdela podatke in jih predstavi. Na srečo je večina zmagovalnih programov prevedenih v slovenščino in delujejo tudi v okolju Windows. Klik!

Slashdot - 27. septembra 1983 je Richard Stallman poslal v svet oznanilo, da namerava napisati popolni brezplačni nadomestek za UNIX, ki se bo imenoval GNU (GNU NI Unix). K projektu so kmalu pristopili še drugi in tako so se rodila GNU orodja, ki jih ščiti danes dobro znana GPL licenca. Kasneje so programerji povezali GNU orodja z jedrom Linux in rodile so se prve Linux distribucije. Kljub neverjetni uspešnosti Linux jedra pa še vedno razvijajo lastno jedro, imenovano HURD. Marsikatero njihovo orodje najdete tudi v *BSD distribucijah, komercialnih UNIX različicah in na marsikakšnem Windows sistemu.

Vnunet - Hmm, sicer se imam za relativno dobrega poznavalca it-industrijskih razmer, a članek, katerega priklikajoči Klik! najdete nižje, me je prijetno presenetil.

Danes je pač modno govorit "Windows sucks, Linux ruls" oz. nekaj v tem stilu -- pa ne, da bi me to kot sicer skoraj zapriseženega plačnika Billovega telefonskega računa motilo. No, tudi na "Slo-Tech eventu" v Piranu je bila izpostavljena problematika primerjanja 'kvalitete' okenskih in pingvinovih genov, saj 'Windows' dejansko predstavljajo operacijski sistem, medtem ko 'Linux' predstavlja zgolj samo jedro (beri: par mega).

Kakopak, večino hvale sta deležna 'Linux' in ata Smrk, pardon, Linus Torvalds. To pa še malo ni povšeči mnogim vpletenim, vključno z Free Software Foundation -- organizacijo, ki bedi nad politiko GNU (Linux tej služi kot šolski primer). Slednji tako želijo, da bi se v skupnosti in navzven vedno uporabljal naziv 'GNU/Linux', ki je sicer njegov uradni naziv. Namreč, ni pošteno, da vso hvalo požanje Linux,...

CNet - Microsoft in Red Hat sta se odločila, da odpreta debato o open sourcu, ki bo potekala 26. julija v San Diegu. Microsoft bo poizkušal razložiti svojo vizijo "shared sourca", ki naj bi bil (za Microsoft) boljši od open sourca. Red Hat pa bo zastopal open source. Bomo videli, kako se bo vse skupaj izteklo. Click za novico.
Da pa novica ne bo prekratka in da ji boste namenili vsaj nekaj pozornosti, sem pripravil še krajše razmišljanje, zakaj je Microsoftu open source tak trn v peti. Prvi razlog je Linux, ki se razvija na open source osnovi. Linux je Microsoftu huda konkurenca (predvsem, kar se tiče strežnikov in zmogljive delovne postaje) in če bi Microsoftu uspelo open source projektu postriči peruti, bi se pohod Linuxa gotovo precej ustavil (vendar bati se nič, Microsoftu tega ne bo uspelo narediti). O drugem razlogu se precej bolj redko govori: Microsoft je včasih imel še celo koristi od open sourca, saj je veselo kradel kodo in jo vključeval v svoje proizvode. Potem pa je prišlo...