Slashdot - Naposled se je tudi Indija vpisala med elitno druščino držav z lunarnimi misijami, kamor sodijo ZDA, Rusija, EU, Kitajska in Japonska. Včeraj se je 1.380 kilogramov težak Chandrayaan po 18-dnevnem letu uspešno utiril v Lunino orbito, kar je najnevarnejši del misije, saj...

New Scientist - New Scientist poroča, da so znanstveniki z londonske univerze odkrili povezavo med količino beline v možganih in sposobnostjo učenja jezika. V študiji, v kateri je sodelovalo 65 Francozov, starih med 21 in 30, so jim predvajali posnetka francoskega in hindujskega zvoka da. Najhitrejši so po približno osmih minutah uspeli ločiti posnetka, medtem ko so najslabši še po dvajsetih minutah zgolj uganjevali, kateri jim je predvajan. Z magnetno resonanco so potem skenirali možgane predstavnikov obeh skupin, pri čemer so ugotovili, da možgane najhitrejši sestavlja več kot 70 % beline, medtem ko je ta odstotek pri slabših znatno nižji.

Preizkusite se lahko tudi sami. Slišite razliko med francosko in hindujsko verzijo daja? Če ne, se ne sekirajte preveč. Raziskovalci namreč poudarjajo, da rezultati kažejo le na to, kako dobro oseba razume tuje glasove, ne pa splošno obvladovanje jezika, denimo slovnice in besedišča.

več strani -

Kot poročajo New Scientist, je prejšnji vikend letel mimo Zemlje asteroid, ki se ji je izmed vseh opazovanih najbolj približal, saj je letel le 88.000 km mimo nas. Spomnimo, da geostacionarni sateliti krožijo na oddaljenosti približno 39.500 km. Asteroid so poimenovali 2003 SQ222, njegov obhodni čas okrog Sonca po zelo eliptični tirnici pa znaša 1,85 zemeljskega leta.

Novico so objavili tudi pri Washington Times, kjer pa so jo prekomerno napihnili, trdeč, da je šlo za vesoljsko telo srednje velikosti. V resnici je SQ222 eden izmed najmanjših zaznanih asteroidov, ki so potovali mimo Zemlje (in delno skozi njeno eksosfero). Izmerili so mu velikost 3 - 5 metrov, medtem ko je...

ZZZ - V zadnji številki spletne revije ZZZ Online so si ogledali možnosti uporabe meglenega zaslona. Takšnih, kot so jih uporabljali na podmornici SeaQuest, kakor se je avtor izrazil. Vendar pa to niso 3D projekcije, kakršna je na primer Heliodisplay. Vsa čarovnija je le pri ustvarjanju zaslona s pomočjo meglice, na katerega pa se potem projicira slika, tako kot v kinu.
Praktična uporaba? V trgovskih centrih bomo odslej lahko hodili skozi reklame.

Kot ljubitelj ionskih pogonov pa si je pisec ogledal tudi satelit SMART1, o katerem smo že poročali.

Klik!

New Scientist - Kot poročajo na New Scientistu, so v današnjih zgodnjih jutranjih urah iz Kourouja v Francoski Gvajani izstrelili prvo evropsko misijo na Mesec.

SMART 1 (Small Mission for Advanced Research in Technology), kakor se plovilo imenuje, bo Mesec doseglo v petnajstih mesecih, nato pa bo predvidoma pol leta krožilo v lunini orbiti in slikalo njeno površje ter zbiralo informacije o njeni kemični zgradbi. Več pa najdete tukaj.

New Scientist - New Scientist poroča, da so uradno zagnali prvi internetni laboratorij, delo šestdesetih podjetij, ki simulira desettisoče navideznih internetnih uporabnikov hkrati. PlanetLab, kot se uradno imenuje, bodo uporabljali za preizkušanje novih orodij za boj proti črvom in za razvoj zmogljivejših protokol in v končni fazi interneta druge generacije. Laboratorij za zdaj sestoji iz 170 računalnikom po svetu, ki so povezani s posebnimi kvazi-internetnimi povezavami, kar omogoča teste v nadzorovanem in zaprtem okolju. Več o tem.

FOX News - Kje so ljudje že snemali filme? Pod vodo, na vodi, v zraku, na zemlji (zeh ), potem pa je prizorišč že počasi konec. Morda bomo čez nekaj let tem prizoriščem dodali še eno - vesolje. Vesolje? Ja, izgleda, da je tudi vesolje komercialno zanimivo prizorišče za snemanje visokoproračunskih filmov. Tako naj bil konec leta 2003 ali zgodaj 2004 dobili prvi filmski studio, ki se bo nahajal v vesolju, točneje na Mednarodni vesoljski postaji. Modul, ki bo na pritrjen na vesoljsko postajo delajo pri SPACEHAB, ki se je specializiralo za "privatne doživljaje" v vesolju. Dovoljenje za izstrelitev je že dala RASA (Ruska vesoljska agencija), na dovoljenje drugih udeleženk v vesoljskem programu pa še čakajo. Več podatkov dobite na tej strani.

Slashdot - Zadnje čase je mogoče opaziti, da se na mreži pojavlja vse več (distributed) programov z raznimi plemenitimi nameni, kot je raziskovanje zdravila za rak ali AIDS. Po pravici povedano osnovni namen SETIja, torej iskanje vesoljčkov ob teh srceparajočih programih kar izgubi na pomenu, in opaziti je, da se tudi Slo-Techerji navdušujejo nad njimi. No, izkazalo se je, da program univerze na Oxfordu le ni tako plemenit, kot se zdi. Za vsem skupaj namreč stoji popolnoma komercialno podjetje iz Austina, ki moč vaših procesorjev prodaja najboljšem ponudniku ali pa vaše računalnike izkorišča za testiranje/nabijanje obiska določenim stranem. Kako plemenito, kajne? Pa da ne boste mislili, da gre za nekakšne govorice... Člankom s Slashdota pa menda gre verjeti?
Jaz bom kar ostal pri SETIju .