Irontic - Pa še ena hitra novička. Če vas zanima, kako bo izgledala nova verzija zelo popularne igre CS, odsurfajte na tole stran in si preberite novosti ter poglejte slike.

CNet - Pri Advanced Micro Devices so sprejeli odločitev, da svojih procesorjev ne bodo več označevali glede na število ciklov (MHz), ki so jih sposobni izvesti v sekundi, ampak s 'številom', ki označi, s kako hitrim Pentiumom se lahko primerja.

Roko na srce, ta pristop sta Cyrix in AMD v preteklosti že uporabljala, vendar sta ga tudi upostila (kar niti ni čudno, glede na Cyrixove zlorabe). Na splošno je znano, da AMDjevi procesorji cikle izkoriščajo bolje, medtem ko jih Intelovi slabše, vendar jih lahko izvedejo več. Logična posledica je, da je po raznih benchmarkih Athlon 1.5 GHz ekvivalent Pentiumu IIII 1.8 GHz. Eden od razlogov za to odločitev je tudi dejstvo, da se kupci pri izbiri procesorjev odločajo predvsem na podlagi 'gole hitrosti' oz. megahercev, ne pa tudi 'overall performance'. Klik!

The inquirer - VIA se ne da. Kljub raznim Intelovim provokacijam glede C3 procesorja, so se pri Vii odločili, da prej omenjeni procesor spravijo še "stopničko više". Tokrat so se Viaši odločili, da napravijo res ultravisoko integriran procesor, ki nosi kodno ime Matthew. Seveda jih pri tem poslanstvu ni nič ustavilo, saj imajo znanje o procesorjih (Cyrix, IDT), chipsetih (VIA), integraciji (spomnite se Cyrixa in njegovih rešitev) in grafiki (S3). Matthew bo tako postal prvi visoko integriran čip, ki bo vseboval chipset, CPU in grafični podsistem (Savage4). Uporabljal bo podnožje s370, in predstavljal konkurenco Celeronom, (po nekaterih podatkih se C3 procesorji, na katerem bazira tudi Matthew odrežejo malce bolje kot Intelovi Celeroni), ter SMA tehnologijo (shared memory marchitecture), s katero bo osrednji pomnilnik lahko tudi grafični pomnilnik. Lastnosti Savaga4 gotovo poznate, zato o njem ne bom razpravljal. Procesor se bo odlikoval tudi z nizko porabo, kar ga naredi idealnega za uporabo v...

več strani - Ker morda še kdo od vas vztraja na zastarelih Cyrix procesorjih, se mi zdi vredno, da objavim naslednje opozorilo: Office XP ne delujejo na nekaterih Cyrix procesorjih (predvsem starejših verzijah). Problem je v tem, ker Cyrixi niso kategorizirani kot Pentium-class procesorji (Office XP zahteva Pentium-class procesor), zato kar pozabite na kakšno nadgrajevanje. Če hočete iti v podrobnosti, potem imate tukaj spisek teh "nesrečnih" procesorjev: Cyrix CX486 DRx2-20/40, CX486 DRx2-25/50, 6x86MX/MII PR233, 6x86MX/MII PR300, MII 433, MII 333 in Media GX Enhanced (266) procesorji. Kaj naj rečem? Če imate Cyrixa in na vse načine hočete imeti Office XP ali Windows ME (ja, tudi Windows ME Cyrixi niso sposobni poganjati ), potem malce pobrskajte po navodilih, ki ste jih dobil zraven matične plošče in poglejte za alternativnimi procesorji, ki jih plošča podpira.
Članka na to temo sta dva. Prvega najdete tukaj, za malce bolj lene (poletje, kajne? ) pa je okrajšana verzija na The Inquirerju. ...

CNet - VIA je predstavila svoj C3 procesor, za katerega so prepričani, da je dovolj poceni in močan, da bi lahko konkuriral Intelovim in AMD-jevim procesorjem predvsem na področju prenosnikov (notebookov). Predstavili so tudi nekaj prototipnih računalnikov s C3, vendar cena še vedno ostaja skrivnost. C3 je procesor, ki ima zanimivo zgodovino:
Vse skupaj se je začelo z Viinim nakupom podjetij IDT in Cyrix. Po prevzemu teh dveh podjetij, je VIA naredila svoj prvi procesor imenovan Cyrix III. Cyrix III je bil narejen kot procesor za low-cost računalnike, vendar je naletel na mlačen odziv proizvajalcev računalnikov. Pri Vii so se kljub temu odločili, da naredijo naslednika. Zamenjali so razvojno ekipo (procesor je razvijala ekipa podjetja IDT) in nastal je nov procesor s starim imenom Cyrix III (zopet). Tudi ta procesor ni užil kakega pretiranega uspeha, vendar je VIA še vedno trmasto vztrajala, kar je pripeljalo do procesorja C3 (C(yrix)3 -- C3, get it?).
VIA si od C3 obeta veliko, saj ima...

Tech Patrol - Stavit grem, da se več ne spomnite, kako je bilo izgledati navijanje kakega od Cyrixov frekvence okoli 150 MHz, ali pa kako je izgledalo navijanje enakofrekvenčnih Pentiumov. No, nekateri se boste zagledali v svoj računalnik ter rekli: "Kaj, da se ne spomnim, to so bili dobri stari časi!", drugi bodo porekli: "Mater vola, jaz mam pa tega še vedno doma!", tretji bodo pa izustili samo: "Cyrix?". V vsakem primeru, The Tech Patrol je spesnil nostalgičen članek za vse, ki hočete videti, kakšne rezultate dosega navit Cyrix. Osebno mi je bilo po branju tega kar malo toplo pri srcu. Ogled priporočljiv.