Slo-Tech - V začetku meseca je Google v vesolje poslal satelit s štirimi čipi TPU (Tensor Processing Unit), s čimer je projekt Suncatcher zaživel tudi v praksi. Po tednih preizkušanja vseh podsistemov so ugotovili, da strojna oprema na satelitu deluje brez težav, zato so lahko začeli uporabljati model Gemma 4, ki je naložen na satelitu. Za začetek je napisal haiku.
Satelit je v vesolje ponesla raketa SpaceX Falcon 9. Njegove sončne celice so sposobne proizvajati 1 kW električne, kar sicer zadostuje za poganjanje TPU-jev na krovu, a le za približno 20 minut. Ovira je hlajenje, ki je v vesolju manj učinkovito in se mora zanašati izključno na sevanje toplote v okolico. Zato lahko sočasno teče le en TPU.
Ko je satelit potrjeno pravilno deloval, so mu Googlovi inženirji poslali poziv (prompt), naj napiše haiku o svoji lokaciji v vesolju, na kar je odgovoril: Blue marble below / Data streams in silent grace / Starlight feeds my core. Za literarne nagrade to ne bo, je pa praktični dokaz, da lahko velike jezikovne modele poganjamo tudi v vesolje - o tem sicer ni nikoli nihče dvomil. Ključno vprašanje ostaja, ali bosta Google in konkurenca uspela v vesolje prestaviti znatne količine računske moči in tam sestaviti pravcate podatkovne centre.
Če bodo z leti te strežnike pošiljali tja gor.... ko bodo zastareli bodo zgoreli Tukaj dol na zemlji bi pobrali vsaj rame ven in nam jih prodali po nižji ceni (ok, res da so strežniški, ampak vseeno)
A mo zna kdo povedat, kakšna je ekonomska in fizikalna računica za te računlanike v vesolju? 1 Kaj je (konkurenčna) prednost strežnika v vesolju v primerjavi s strežnikom na zenlji? 2 Kako si predstavljajo fiziko (termdinamiko) tega strežnika?
ad 1: kroži na višini 400 km in je bližje kot en strežnik v GB? Ja, tistih 5 minut, ko nad mano leti, potem je pa eno uro na drugi strani sveta. Tako da ping bo zelo nihal. A je prednost v "prostoru"? Ker ga na tleh zmanjkuje?
ad 2: že z 1kW moči imajo težave, tako pri pridobivanju energije, kot pri ohlajanju opreme. 1kW je pč.in dim, nič od nič, za en strežnik. 50m2 sončnih celic, pa 10 kg baterij (ko sonce ne sije), pa 50m2 površin za hlajenje, pa oprema, da to vse skupaj funkcionira. Vse to za 10 "grafičnih kartic" poganjat. DA ne omenjam "postavitve" strežnika, pa komunikacijske opreme na Zemlji.
Google je stavil vse ampak res vse na AI google ads bo vzel hudič razen če se ne bodo zmislili ai različice. Tako da zdaj ko imajo še denar lahko eksperimentirajo. Tako kot ms kontejner pod vodo. Imajo trdne podatke in na tem se lahko dela.
In-orbit compute rešuje dva trenutno nerešljiva problema: nimby in štrom. Očitno je to dovolj velik korenček, da se bodo resno lotili tudi palice in nekako zrihtali hlajenje.
Scott Manely poroča, da se še neki kavbojci lotevajo te zgodbe z idejo, da bi bila cela druga stopnja njihove rakete tak "datacenter" satelit, ki bi ostal v orbiti. Obljubljajo 1MW ... živi bili pa videli.
In-orbit compute rešuje dva trenutno nerešljiva problema: nimby in štrom. Očitno je to dovolj velik korenček, da se bodo resno lotili tudi palice in nekako zrihtali hlajenje.
Scott Manely poroča, da se še neki kavbojci lotevajo te zgodbe z idejo, da bi bila cela druga stopnja njihove rakete tak "datacenter" satelit, ki bi ostal v orbiti. Obljubljajo 1MW ... živi bili pa videli.
V orbiti je na voljo 1,3 kW/m2 energije. Če upoštevamo sončne celice s 30-odstotnim izkoristkom, smo efektivno pri 0,4 kW/m2. Kot je rekel pegasus, je energija tam zgoraj res zastonj (in glede že na današnje stanje tehnike je to povsem rešljiva zadeva). Skoraj ironično pa je, da je ključni problem hlajenje. V vesolju lahko energijo oddajamo le s sevanjem (radiacijo), pri čemer pa opazno vlogo odigramo celo Slovenci (oziroma Jožef Stefan). To namreč opisuje Stefanov zakon, ki pravi, da je izsevana energija odvisna od četrte potence temperature. Če bi procesor deloval pri dvakrat višji temperaturi, bi potrebovali kar 16-krat manjše hladilnike. To bo verjetno tudi ključ do uspešnega vesoljskega računanja. Stefan%E2%80%93Boltzmann law @ Wikipedia
A da predpiše maksimalno porabo? Ali da naredi študijo, ki bo čez 10 let pokazala, kakšne barve morajo biti čipi? EU nima nobenega aduta v rokavu, že dolgo ne, zato nas pa noben ne jebe 5%.
To je brezveze. Lahko bi takoj zdaj sprejeli AI kupone. Se pravi, če želiš uporabljati AI, plačaj kupone. S katerimi bi potem mešetarili izbranci na neki AI borzi kuponov. S tem bi rešili....pač cel kup stvari, od pravičnega prehoda, do medgeneracijske solidarnosti do vstavi_poljuben_PR_bullshit.
In-orbit compute rešuje dva trenutno nerešljiva problema: nimby in štrom. Očitno je to dovolj velik korenček, da se bodo resno lotili tudi palice in nekako zrihtali hlajenje.
Scott Manely poroča, da se še neki kavbojci lotevajo te zgodbe z idejo, da bi bila cela druga stopnja njihove rakete tak "datacenter" satelit, ki bi ostal v orbiti. Obljubljajo 1MW ... živi bili pa videli.
V orbiti je na voljo 1,3 kW/m2 energije. Če upoštevamo sončne celice s 30-odstotnim izkoristkom, smo efektivno pri 0,4 kW/m2. Kot je rekel pegasus, je energija tam zgoraj res zastonj (in glede že na današnje stanje tehnike je to povsem rešljiva zadeva). Skoraj ironično pa je, da je ključni problem hlajenje. V vesolju lahko energijo oddajamo le s sevanjem (radiacijo), pri čemer pa opazno vlogo odigramo celo Slovenci (oziroma Jožef Stefan). To namreč opisuje Stefanov zakon, ki pravi, da je izsevana energija odvisna od četrte potence temperature. Če bi procesor deloval pri dvakrat višji temperaturi, bi potrebovali kar 16-krat manjše hladilnike. To bo verjetno tudi ključ do uspešnega vesoljskega računanja. Stefan%E2%80%93Boltzmann law @ Wikipedia
Za 0,4kW/m2 nihče ne bi pošiljal TPUjev v orbito. Na zemlji ven dobiš, kaj, 0,15kW/m2 pa še bolje lahko hladiš.
To je brezveze. Lahko bi takoj zdaj sprejeli AI kupone. Se pravi, če želiš uporabljati AI, plačaj kupone. S katerimi bi potem mešetarili izbranci na neki AI borzi kuponov. S tem bi rešili....pač cel kup stvari, od pravičnega prehoda, do medgeneracijske solidarnosti do vstavi_poljuben_PR_bullshit.
. 