Slo-Tech - V začetku meseca je Google v vesolje poslal satelit s štirimi čipi TPU (Tensor Processing Unit), s čimer je projekt Suncatcher zaživel tudi v praksi. Po tednih preizkušanja vseh podsistemov so ugotovili, da strojna oprema na satelitu deluje brez težav, zato so lahko začeli uporabljati model Gemma 4, ki je naložen na satelitu. Za začetek je napisal haiku.

Satelit je v vesolje ponesla raketa SpaceX Falcon 9. Njegove sončne celice so sposobne proizvajati 1 kW električne, kar sicer zadostuje za poganjanje TPU-jev na krovu, a le za približno 20 minut. Ovira je hlajenje, ki je v vesolju manj učinkovito in se mora zanašati izključno na sevanje toplote v okolico. Zato lahko sočasno teče le en TPU.

Ko je satelit potrjeno pravilno deloval, so mu Googlovi inženirji poslali poziv (prompt), naj napiše haiku o svoji lokaciji v vesolju, na kar je odgovoril: Blue marble below / Data streams in silent grace / Starlight feeds my core. Za literarne nagrade to ne bo, je pa praktični dokaz, da lahko...

Slo-Tech - Amazon je v orbito poslal prve komercialne satelite za svojo konstelacijo Kuiper, ki bo nudila satelitski internet. Pred poldrugim letom so izstrelili dva prototipska satelita, ki so ju lani umaknili iz orbite, sedaj pa gre zares.

Celotna konstelacija bo imela 3236 satelitov, v ponedeljek pa so jih v vesolje poslali 27. Z izstrelišča na Floridi jih je v vesolje ponesla raketa Atlas V, ki sta jo razvila Boeing in Lockheed Martin s svojim podjetjem United Launch Alliance. Po prvotnih načrtih je bila izstrelitev predvidena že za 9. april, a je slabo vreme ni omogočilo.

Kuiper sega v leto 2019, ko se je Amazon odločil zgraditi konkurenta Starlinku. Po več letih načrtovanja in priprav se začenja muditi, saj so licence časovno omejene. Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) zahteva, da Amazon do sredine prihodnjega leta izstreli 1618 satelitov, a lahko Amazon zaprosi za podaljšanje tega roka. To se bo verjetno zgodilo, saj že zamuja. Letos je načrtovanih še vsaj pet izstrelitev,...

Slo-Tech - Japonska vesoljska agencija je v orbito poslala prvi leseni satelit, kar so napovedali že novembra lani. Satelit LignoSat je zgrajen iz lesa magnolije, saj je sodeč po rezultatih preizkusov na mednarodni vesoljski postajo najbolj odporen in stabilen. Satelit so zgradili na Univerzi v Kjotu in lesnopredelovalnem podjetju Sumitomo.

Namen misije je raziskati alternativne materiale za izgradnjo satelitov, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju problema smetenja v vesolju. Že precej časa morajo imeti sateliti vgrajen mehanizem za premik v nizko orbito po preteku življenjske dobe, od koder potem padejo v atmosfero in zgorijo. A iz kovencionalnih satelitov nastajajo delci iz aluminija, ki lahko ostanejo v zgornjih plasteh atmosfere več let. Leseni sateliti teh težav ne bi imeli, a ključno vprašanje je njihova stabilnost v orbiti, kjer jih neusmiljeno biča sonce. Prvi laboratorijski testi so pokazali, da les ne bi smel imeti nobenih težav v orbiti.

Nato so preizkuse nadaljevali na ISS, kjer...

Slo-Tech - Francosko podjetje ThrustMe je v vesolju uspešno preizkusilo prvi prototip ionskega motorja, ki namesto ksenona uporablja jod, kar obeta manjše dimenzije in nižjo ceno tovrstnih satelitskih pogonov.

Klasični raketni motorji lahko proizvedejo velikanske potisne sile, potrebne za hitro premagovanje Zemljine težnosti ob izstrelitvah v vesolje, a imajo hkrati nizko učinkovitost, ki se kaže v ogromnih rezervoarjih za gorivo. V mikrogravitaciji vesolja namesto tega uporabljamo varčnejše vrste pogonov, kot so električni, oziroma ionski. Ti že od svojih začetkov delujejo po enotnem principu: gorivo v obliki plina se ionizira in skozi naelektreno rešetko pošlje iz plovila, s čimer pride do spremembe gibalne količine. Potisk je v primerjavi s kemičnimi raketnimi motorji neznaten, a ga lahko vzdržujemo zelo dolgo časa, kar nazadnje pripelje do visokih hitrosti, ker v vesolju praktično ni upora. Najpogostejša izbira za gorivo ionskih motorjev je ksenon, ki pa je redek in s tem drag element,...

NASA - Agencija NASA je objavila tri izbrance v natečaju za razvoj lunarnega pristajalnega plovila v okviru programa vrnitve na Mesec, Artemis. Pogodbe v skupni vrednosti slabe milijarde dolarjev so prejeli Blue Origin, Dynetics in SpaceX, izvisel pa je Boeing.

Američani si še vedno prizadevajo leta 2024 vnovič pristati na Mesecu s človeško posadko, navzlic vsem tegobam zaradi koronavirusa in težavnega razvoja rakete SLS. Zamisel gre takole: dva astronavta, moškega in žensko, bo v kapsuli Orion v vesolje ponesla raketa Space Launch System. V lunini orbiti bi potem prestopili v plovilo za spust na površje našega naravnega satelita. Trenutno še ni jasno, ali bo pri tem sodelovala tamkajšnja vesoljska postaja Lunar Gateway, kajti čeprav je bila sprva predvidena za enostavnejšo logistiko, jo je hitenje letos potisnilo na stranski tir in naj bi jo izkoristili šele za prihodnje misije okoli leta 2028, namenjene stalnejši človeški prisotnosti na Mesecu. Medtem ko sago okoli razvoja SLSa že...

Slo-Tech - Danes praznujemo petdeseto obletnico dobe astronavtov in kozmonavtov, saj je na današnji dan tedanja Sovjetska zveza v vesolje izstrelila prvi umetni satelit, poimenovan Sputnik 1 (Спутник-1), kar pomeni sopotnik.

Za začetek: kje je vesolje? Na žalost nikjer na poti ne stoji noben prometni znak, tako da je potrebno poiskati neko pametno definicijo, kod se vesolje začne, če seveda nočemo za astronavte proglasti kar vse potnike v concordih. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je ameriški znanstvenik madžarskega rodu Theodore von...