Slo-Tech - Japonska vesoljska agencija je včeraj zvečer uspešno izstrelila raketo H3, ki je v vesolje ponesla plovilo misije Martian Moons eXploration (MMX). Raketo H3 sta razvila JAXA in Mitsubishi Heavy Industries. Glavna cilja odprave sta Marsovi luni Fobos in Deimos (strah in groza), ki sta v primerjavi z Mesecem prava drobižka. Fobos v premeru meri vsega 22 kilometrov, Deimos pa 13 kilometrov, zato nista niti okrogli.
Ali sta nastali podobno kot Mesec, torej iz snovi, ki jo je s planeta v orbito odneslo po močnem trku, ali pa sta ujeta asteroida, še ni dokončno odgovorjeno vprašanje. Njune raziskave so zato vsakokrat zanimive, poznavanje njune zgradbe pa prinaša dodatne odgovore. MMX bo podatke začel zbirati avgusta prihodnje leto, ko bo prispel do Marsa. Prvih 18 mesecev bo Luni analiziral z razdalje, nato pa bo leta 2029 na Fobosovo površino poslal francosko-nemški rover Idefix.
Idefix bo analiziral površje in pripravil vse potrebno za MMX-ov pristanek leta 2030. Ta bo s površja odnesla dobrih 10 gramov materiala in se vrnila na Zemljo. Pristanek na Fobosu je sicer precej neposrečena oznaka, saj je gravitacija tam zanemarljiva.
Novice » Znanost in tehnologija » Japonska gre na Mars
mtosev ::
Zanimivo in veliko sreče želim.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
opeter ::
Kaj pa čudežni napoj ne bodo poslali (zraven Idefixa)?
Za vsak slučaj, nikoli ne veš, če so pojavi kakšen nebodigatreba na katerem od teh lun.
Za vsak slučaj, nikoli ne veš, če so pojavi kakšen nebodigatreba na katerem od teh lun.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
FlyingBee ::
10 gramov? 0.010 kg?
P200 MMX, 32mb ram, 2gb HDD, s3 virge 2mb, 14" CRT 640x480
New Sphincter Kvartet:
Roko Spestner, Namaž Zlevčar, Daje Heading, Maraje Spetan
New Sphincter Kvartet:
Roko Spestner, Namaž Zlevčar, Daje Heading, Maraje Spetan
c23po ::
10 gramov: to so trenutne energetske zmožnosti transplanetarnih poletov. Za kaj več bo treba počakati warp pogon.
Računalniki nimajo spominov.
nekikr ::
No, no, ne rabiš se delati bedaka. Nobenega izmišljenega pogona ne rabiš za nekaj kg prinesti z Marsa. Bo Muskova raketa in in-orbit refuelling povsem dovolj. Če narediš še vmesne postojanke in potem spet na cilju potem imaš lahko med bližnjimi planeti prevozništvo. Koliko je to ekonomsko smiselno je seveda druga stvar, fizikalno pa ni taka težava.
bm1973 ::
Ja seveda, Musk je nad fiziko...
Saj so bili načti po Apollo misijah za polet na Mars s človeško posadko, ampak je vključeval jedrski pogon...
Pa še tam so metali stopnje stran...
Saj so bili načti po Apollo misijah za polet na Mars s človeško posadko, ampak je vključeval jedrski pogon...
Pa še tam so metali stopnje stran...
Evropa je okupirana s strani ZDA od leta 1945.
Dokaz: 80.000 ameriških vojakov na celini.
Dokaz: 80.000 ameriških vojakov na celini.
fikus_ ::
Še najbolj realno je, da navoziš potrebno robo za potovanje na Mars v vesolje in od tam naprej štartaš z astronavti za pristanek na Marsu.
Z Zemlje je potrebne ogromno energije, da premagaš gravitacijo, potem pa ogromno balasta voziš zraven.
Z Zemlje je potrebne ogromno energije, da premagaš gravitacijo, potem pa ogromno balasta voziš zraven.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: fikus_ ()
opeter ::
Čisto enostavno. Prehitro smo se rodili. Čez 100, 150, 200 let bo drugače. Verjetno se bo dalo na Marsu živeti pod nekimi kupolami ali čim podobnim. Razen, če vse skupaj ne zapade v nov srednji vek ali še hujše.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Zgodovina sprememb…
- spremenil: opeter ()
bm1973 ::
Dokler ne rešijo problema prevoza velike količine tovora v orbito, in potem naprej, lahko pozabimo na kakršnekoli kolonije...
Eno je raketni motor na jedrski pogon, ki bi bil lahko operativen v 10 letih, druge vrste pogoni so bolj ZF.
Kemična energija v raketnih motorjih je preprosto prezanič...
Najboljši motor, RS-25, ima specifični impluz 425 sekund, kar je skoraj na teoretični meji pogona na vodik, ki je tudi najboljše gorivo.
Eno je raketni motor na jedrski pogon, ki bi bil lahko operativen v 10 letih, druge vrste pogoni so bolj ZF.
Kemična energija v raketnih motorjih je preprosto prezanič...
Najboljši motor, RS-25, ima specifični impluz 425 sekund, kar je skoraj na teoretični meji pogona na vodik, ki je tudi najboljše gorivo.
Evropa je okupirana s strani ZDA od leta 1945.
Dokaz: 80.000 ameriških vojakov na celini.
Dokaz: 80.000 ameriških vojakov na celini.
nekikr ::
Ja seveda, Musk je nad fiziko...
Saj so bili načti po Apollo misijah za polet na Mars s človeško posadko, ampak je vključeval jedrski pogon...
Pa še tam so metali stopnje stran...
AI stari, to morš da probaš:
S polnim polnjenjem goriva v nizki zemeljski orbiti (LEO) je SpaceX-ov Starship zasnovan za prevoz med 100.000 kg in 150.000 kg (100 do 150 ton) tovora na površje Marsa. Z naprednejšimi različicami (Starship V2 / V3) SpaceX cilja celo na zmogljivost do 200.000 kg (200 ton). Zakaj je orbitalno dolivanje goriva ključno?Brez dolivanja goriva bi Starship zgolj za vstop v nizko zemeljsko orbito porabil večino svojega goriva (približno 1.200 do 1.500 ton metana in tekočega kisika). Za pot do Marsa bi mu ostalo premalo pogonskega sredstva za trans-marsovski manever (TMI) in pristanek.Z uporabo t.i. tankerjev:Starship se izstreli v LEO z do 100–150 tonami tovora. Več zaporednih poletov tankerjev (predvidoma 4 do 8 poletov) ponovno napolni njegove rezervoarje do roba.Z v celoti napolnjenimi rezervoarji v orbiti ima plovilo dovolj hitrostne rezerve ($\Delta v$), da celoten tovor ponese proti Marsu.Ločitev tovorne zmogljivosti glede na smerZemlja $\rightarrow$ Mars (enosmerno): 100.000 do 150.000 kg uporabnega tovora, ki ga lahko varno spusti skozi marsovsko atmosfero (aerobraking) in mehko pristane z uporabo motorjev Raptor. Mars $\rightarrow$ Zemlja (povratni let): Približno 50.000 kg. Za povratni polet mora Starship na površju Marsa s postopkom Sabatier (ISRU) sam proizvesti celotno količino metana in tekočega kisika. Ker je izstop iz marsovske gravitacije in vrnitev na Zemljo energijsko zahtevna brez orbitalnega polnjenja na Marsu, je masa povratnega tovora občutno manjša.Potrošna (ekspandabilna) misija brez pristanka: Če bi šlo za enosmerni prelet ali odmet tovora v heliocentricni orbiti brez potrebe po gorivu za zaviranje in pristanek, bi teoretična masa lahko presegla 200.000 kg.
Se pravi smo skoraj že tam, če bi bil ekonomski/vojaški interes. Prvih 100 ton regolita najbrž lahko prodaš po tako visoki ceni, da dobiš nazaj strošek, potem pa ekonomske računice ni več.
Aljosax ::
Čisto enostavno. Prehitro smo se rodili. Čez 100, 150, 200 let bo drugače. Verjetno se bo dalo na Marsu živeti pod nekimi kupolami ali čim podobnim. Razen, če vse skupaj ne zapade v nov srednji vek ali še hujše.
Bo treba kar fino zlomiti fiziko da boš lahko letel na Mars. Še bolj pa za povratni let, na Marsu nimajo Petrola za tankat.
bm1973 ::
Ja seveda, Musk je nad fiziko...
Saj so bili načti po Apollo misijah za polet na Mars s človeško posadko, ampak je vključeval jedrski pogon...
Pa še tam so metali stopnje stran...
AI stari, to morš da probaš:
S polnim polnjenjem goriva v nizki zemeljski orbiti (LEO) je SpaceX-ov Starship zasnovan za prevoz med 100.000 kg in 150.000 kg (100 do 150 ton) tovora na površje Marsa. Z naprednejšimi različicami (Starship V2 / V3) SpaceX cilja celo na zmogljivost do 200.000 kg (200 ton). Zakaj je orbitalno dolivanje goriva ključno?Brez dolivanja goriva bi Starship zgolj za vstop v nizko zemeljsko orbito porabil večino svojega goriva (približno 1.200 do 1.500 ton metana in tekočega kisika). Za pot do Marsa bi mu ostalo premalo pogonskega sredstva za trans-marsovski manever (TMI) in pristanek.Z uporabo t.i. tankerjev:Starship se izstreli v LEO z do 100–150 tonami tovora. Več zaporednih poletov tankerjev (predvidoma 4 do 8 poletov) ponovno napolni njegove rezervoarje do roba.Z v celoti napolnjenimi rezervoarji v orbiti ima plovilo dovolj hitrostne rezerve ($\Delta v$), da celoten tovor ponese proti Marsu.Ločitev tovorne zmogljivosti glede na smerZemlja $\rightarrow$ Mars (enosmerno): 100.000 do 150.000 kg uporabnega tovora, ki ga lahko varno spusti skozi marsovsko atmosfero (aerobraking) in mehko pristane z uporabo motorjev Raptor. Mars $\rightarrow$ Zemlja (povratni let): Približno 50.000 kg. Za povratni polet mora Starship na površju Marsa s postopkom Sabatier (ISRU) sam proizvesti celotno količino metana in tekočega kisika. Ker je izstop iz marsovske gravitacije in vrnitev na Zemljo energijsko zahtevna brez orbitalnega polnjenja na Marsu, je masa povratnega tovora občutno manjša.Potrošna (ekspandabilna) misija brez pristanka: Če bi šlo za enosmerni prelet ali odmet tovora v heliocentricni orbiti brez potrebe po gorivu za zaviranje in pristanek, bi teoretična masa lahko presegla 200.000 kg.
Se pravi smo skoraj že tam, če bi bil ekonomski/vojaški interes. Prvih 100 ton regolita najbrž lahko prodaš po tako visoki ceni, da dobiš nazaj strošek, potem pa ekonomske računice ni več.
Nisem vedel, da je črpalka za metan že na Marsu
.Aja, ni je...
Koliko poletov tja bo potrebnih, da se jo postavi? 100? ALi 1000? Plus ljudje?
In da naredijo tistih 10.000 ton metana in kisika...
Kako lepo AI bluzi...
BTW., SpaceX sploh še nima druge stopnje, ki bi nesla v orbito kaj drugega kot Starlink satelite... In je tudi ni videti nikjer v planu...
Evropa je okupirana s strani ZDA od leta 1945.
Dokaz: 80.000 ameriških vojakov na celini.
Dokaz: 80.000 ameriških vojakov na celini.
nekikr ::
Zakaj bi imel tam črpalko za metan? "Enostavno" tja pošlješ cisterno z gorivom in natankaš za pot nazaj. A je to simpl? Ne. A to že imamo? Tehnično skoraj. A je to povsem izvedljivo, brez "lomljenja fizike" in warp driva, kot znalci bluzite? Vsekakor.
c23po ::
VsekakorZakaj potem tega ne naredijo? Zarota znalcev? Nesposobnost "vrhunskih inženirjev"?
Računalniki nimajo spominov.
c23po ::
Zakaj bi imel tam črpalko za metan? "Enostavno" tja pošlješ cisterno z gorivom in natankaš za pot nazaj. A je to simpl? Ne. A to že imamo? Tehnično skoraj. A je to povsem izvedljivo, brez "lomljenja fizike" in warp driva, kot znalci bluzite? Vsekakor.
Za pomoč: za vsako tono tovora, ki jo dostavimo na Mars z današjo tehnologijo potrebujemo 500 do 700 ton goriva. Velja tudi za nazaj od Marsa do Zemlje. Predlagaš, da uporabimo 490.000 tisoč ton goriva za to, da bi dostavili 700 ton na Mars. A je to izvedljivo? Sicer teoretično je, ampak brez warp pogona in lomljenja fizike onkraj norosti. Zato tam porebujejo fabriko metana in kisika.
Računalniki nimajo spominov.
nekikr ::
To počnemo že danes in to celo brez lomljenja fizike in warp pogona. A misliš, da so sateliti in roverji brez teže? Če uporabiš rakete za večkratno uporabo, ki lahko hkrati nesejo še več goriva za dotakanje v orbiti, potem je zadeva še toliko enostavnejša (kolikor je raketna znanost pač lahko enostavnejša). Ker ni ne ekonomskega ne vojaškega smisla se tega ne gremo (zato tudi na luno nismo šli več, ker tam nismo imeli kaj početi razen kuriti dolarje). Pot nazaj bi bila lažja, če bi gorivo naredil tam namesto da vmes puščaš tankerje ali celega parkiraš tam, ampak to je vprašanje ekonomskega interesa, ne fizike.
To je najbrž raven srednješolske fizike pa imate že hude probleme. Mars je povsem dosegljiv z današnjo tehnologijo (precejkrat smo bili že tam) in jutrišnjo (za kaj večjega, če bi bil interes). Potovanje do drugih zvezd (celo najbližje) je pa domena znanstvene fantastike, lomljenja fizike in warp pogonov.
To je najbrž raven srednješolske fizike pa imate že hude probleme. Mars je povsem dosegljiv z današnjo tehnologijo (precejkrat smo bili že tam) in jutrišnjo (za kaj večjega, če bi bil interes). Potovanje do drugih zvezd (celo najbližje) je pa domena znanstvene fantastike, lomljenja fizike in warp pogonov.
gozdar1 ::
Imaš tudi alternativne pogone, recimo jedski, električni. Ampak vse je povezano z enormnimi stoški.
Kretencr ::
V dobi AI in robotov bi se šli pošiljanja ljudi na Mars? Hello?
Zmetat gor 1000 robotov, nekaj mašinerije in odprt AI pa naj se znajdejo sami, če se ponesreči jih pa nukamo. En tak ekperiment.
Zmetat gor 1000 robotov, nekaj mašinerije in odprt AI pa naj se znajdejo sami, če se ponesreči jih pa nukamo. En tak ekperiment.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Kretencr ()
c23po ::
To počnemo že danes in to celo brez lomljenja fizike in warp pogona. ...Razsvetli nas: koliko ton materiala smo skupaj dostavili nazaj na zemljo.
Računalniki nimajo spominov.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Japonska je peta država, ki je pristala na Luni (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 20553 (17421) | PrihajaNodi |
| » | Na Marsu deset let pozneje - Spirit spi, Opportunity živahenOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 17755 (13740) | Spajky |
| » | Curiosity na Marsu posnel Sončev mrkOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13566 (11733) | antonija |
| » | Curiosity poletel proti MarsuOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 17318 (15156) | SuperVeloce |