Tri programski jeziki za "full-stack"

Tudi samo z enim se da vse to kar si naštel.

Za funkcionalno spletno stran rabiš samo HTML/CSS, JS samo, če kompliciraš.

Za spletno aplikacijo rabiš neko hrambo (storage), kar se da pri malih podatkih rešiti kar z datotekami preko serializacije/deserializacije internega stanja in cachingom. Če se podatki spreminjajo redko in je prometa malo, je to čisto ok. Za kaj več je pametno imeti bazo, ki je lahko (no)SQL. Če uporabiš Node.js, imaš tudi na backend JS, ni potrebe po dodatnem programskem jeziku.

React, FastAPI, postgreSQL.

Pa še redis, če rabiš stream.

HotBurek je 12. mar 2026 ob 01:19:00 izjavil:

Dobro jutro.

Sedajle razmišljam, da so potrebni samo tri vrste "programskih jezikov", da postaviš funkcijonalno spletno stran:

- SQL za database
- Python za "backend"
- (HTML/CSS/)JS za frontend

Če daš zraven še sistemsko administracijo, je to vse, kar potrebuješ za full-stack.

Pozabil si še na mobilno aplikacijo

ZA funkcionalno spletno stran rabiš, samo nekam jo dat ostalo ti naredi AI... Postavit spletno stran pa tudi prej ni bil nek hud podvig odkar obstaja wordpress.

Tole je prvi hit na googlu :)
https://base44.com/

Tri programski jeziki za "full-stack"

Sedajle razmišljam, da so potrebni samo tri vrste "programskih jezikov"

Kaj pa če bi začel najprej s slovenščino? Tudi ChatGPT ti bo kvalitetneje nahaluciniral.

HotBurek je 12. mar 2026 ob 01:19:00 izjavil:

Dobro jutro.

Sedajle razmišljam, da so potrebni samo tri vrste "programskih jezikov", da postaviš funkcijonalno spletno stran:

- SQL za database
- Python za "backend"
- (HTML/CSS/)JS za frontend

SQL ni programski jezik.
HTML ni programski jezik.
CSS ni programski jezik.

Za funkcionalno spletno stran potrebuješ samo en jezik, ki se imenuje "Prompting".

Ja sej ne rabi bit.

- 30k novih developerjev vsak mesec na Apple platformi (podatki iz 2024, verjetno je danes x2)
- Čakalna doba za pregled appa je šla iz nekaj ur na nekaj dni - tednov v zadnjih mesecih

13 let sem programiral ampak tole je postalo noro. Delam z ljudmi, ki vsak dan pljunejo po 2 nova appa na store.

Programiranje je obsolete. Bilo je zabavno dokler je trajalo.

Več boš imel od tega če boš pisanje kode prepustil ___ , ti pa boš delal oz. usmerjal celotno arihitekturo, s tem da na koncu preveriš kaj koda dela. Podjetja so začela že z integracijami __ v IDE (Google, Apple).

Težko boš konkuriral stroju na dolgi rok, ne glede na "proper" jezik.

Jaz se bom tega ______(vstavi poljuben negativen pridevnik) na daleč izognil

To je kot da bi ti ponudili bager za skopat jamo pred hišo, ti pa bi rekel da bi še vedno rad delal z lopato. Ne glede na to koliko mišic maš in kako si to prej znal delat z lopato, te bo sedaj nekdo ki mu je jasno kako kontrolira oz. usmerja bager z joysticom nesel v produktivnosti.

Če nisi ravno 2 leti pred penzijo, scat prot vetru nima nobenega smisla.

pegasus je 12. mar 2026 ob 11:46:20 izjavil:

Človeški jezik pa res absolutno ni programski jezik ;)

pegasus je 12. mar 2026 ob 12:26:56 izjavil:

Jaz se bom tega ______(vstavi poljuben negativen pridevnik) na daleč izognil. In obnovil zanimanje za proper jezike, kot je npr. Spark ADA.

V nekem ozkem akademskem svetu z zelo striktnimi definicijami (sumim, da si tu noter) naravni jezik morda res ni programski jezik, a bolj splošno filozofsko gledano so programski jeziki pač neka notacija ukazov, s pomočjo katerih nek interpreter na nekem stroju nekaj naredi. S tega vidika so programski jeziki tudi HTML in CSS, čeprav sta zelo omejena na domeno. Naravni jezik pa je definitivno neomejen, kjer je AI njegov interpreter. Če jemlješ zbirniški jezik (assembler) kot prvi programski jezik, lahko opaziš, da se vsi naslednji pribljižujejo naravnemu jeziku (in oddaljujejo od specifik strojne implementacije), kjer je naravni jezik najmanj domenski in najbolj splošen. S tem AI postane interpreter, ki lahko izvede karkoli na katerikoli platformi.

Priporočam, da stopiš korak ven iz tega ozkega akademskega sveta, saj boš s tem videl, kako umetno (artificial, man-made) je to okolje s svojimi definicijami in kategorijami. Kaj takega kot "proper" jezik sploh ne obstaja, so samo različni načini notacije, ki poskušajo doseči isti cilj. Vedno bolj in lažje bo to izvesti z AI.

JanBrezov je 12. mar 2026 ob 13:16:13 izjavil:

V nekem ozkem akademskem svetu z zelo striktnimi definicijami (sumim, da si tu noter) naravni jezik morda res ni programski jezik, a bolj splošno filozofsko gledano so programski jeziki pač neka notacija ukazov, s pomočjo katerih nek interpreter na nekem stroju nekaj naredi.

Moja bolečina pri jezikih pretežno izhaja iz dvoumnosti, ki jih vsebujejo praktično vsi jeziki, iz česar potem sledi kup "implementation specific" obnašanj in rezultatov. Znanost pričakuje ponovljive rezultate in če delaš svoje simulacije z orodjem, kjer je ponovljivost zgolj best effort, se mi to orodje zdi dokaj slaba izbira. Skozi tvoj primer lahko napišem, da želim imeti en identični nabor ukazov, ki na kateremkoli interpreterju na kateremkoli stroju vrne z enakimi vhodnimi podatki enak rezultat. In iz tega lahko vidiš, da mi AI prav nič ne diši, nasprotno, v eksaktnih znanostih od AI ne pričakujem prav nobene korisiti.
Ampak trenutno delam v zelo neeksaktni znanosti, kjer je AI že pobral nobelovo nagrado in pričakujem v kratkem še nekaj njih ... tako da ... ;)

pegasus je 12. mar 2026 ob 13:25:08 izjavil:

Moja bolečina pri jezikih pretežno izhaja iz dvoumnosti, ki jih vsebujejo praktično vsi jeziki, iz česar potem sledi kup "implementation specific" obnašanj in rezultatov. Znanost pričakuje ponovljive rezultate in če delaš svoje simulacije z orodjem, kjer je ponovljivost zgolj best effort, se mi to orodje zdi dokaj slaba izbira. Skozi tvoj primer lahko napišem, da želim imeti en identični nabor ukazov, ki na kateremkoli interpreterju na kateremkoli stroju vrne z enakimi vhodnimi podatki enak rezultat. In iz tega lahko vidiš, da mi AI prav nič ne diši, nasprotno, v eksaktnih znanostih od AI ne pričakujem prav nobene korisiti.

Kaj ima AI s tem? S temi težavami se mora ukvarjati programer, naj bo naravni ali AI. Če si lead researcher, itak ne programiraš, ker moraš voditi ekipo. Programerju daš navodila in nek način validacije pravilnosti (najmanj unittesti, testni input/output podatki). Ponovljivost rezultatov se zagotovi tako, da se popiše opremo in nastavitve le-te, priloži vhodne podatke v odprtem formatu in priloži uporabljeno programsko opremo v odprti kodi, če možno. Najbolj smešno pri tem je, da so znanstveniki svoje algoritme do sedaj objavljali predvsem v člankih v psevdokodu, ki sploh ni programski jezik. AI bi lahko bil zelo dober interpreter tega.

Če delaš resne simulacije, morda uporabljaš CUDA. Če da, si ga tako ali tako nasankal. S tem nisem delal, zato sem vprašal AI. Dobil sem tole:

Yes, scientific simulations using CUDA can return different results due to driver or kernel changes.

Reasons for Differences
Floating-point math in CUDA is non-deterministic across driver versions, GPUs, or even runs on the same hardware. Changes in driver optimizations, instruction scheduling, or fused multiply-add (FMA) operations can alter rounding, leading to bit-level variations that propagate in iterative simulations.

Examples
- Neural network training showed worse RMSE and classification rates after a driver upgrade from older versions to 196.75, despite faster execution.​
- Code failed to produce correct results with driver 512.15 but worked with 456.81, using CUDA 9.2-10.1 in PGI compiler.​
- Different results across platforms (Mac vs. Linux) due to GPU-specific floating-point behavior.

Če to drži, potem veliko sreče pri ponovljivosti :)

pegasus je 12. mar 2026 ob 13:25:08 izjavil:

Ampak trenutno delam v zelo neeksaktni znanosti, kjer je AI že pobral nobelovo nagrado in pričakujem v kratkem še nekaj njih ... tako da ... ;)

To berem, kot da ti je že jasno, da se motiš :)

Kako ljudje, ki dnevno na AppStore porinejo 2 nova appa, le-te potem vzdržujejo?

pegasus je 12. mar 2026 ob 13:25:08 izjavil:

v eksaktnih znanostih od AI ne pričakujem prav nobene korisiti.

Saj ne more, pač glede na delovanje...

Isti prompt da dostikrat različne rezultate...

McAjvar je 12. mar 2026 ob 16:44:15 izjavil:

Kako ljudje, ki dnevno na AppStore porinejo 2 nova appa, le-te potem vzdržujejo?

Z novimi prompti in upajo, da njihovi app-i nimajo bugov...

Recimo, SportRadar ima zdaj razvojno politiko, da deploja eno aplikacijo na teden...

Za "funkcionalno spletno" stran je mišljeno, da mora biti tudi nekaj aktivnosti na serverju. Recimo vnos/sprememba podatkov. Recimo tale forum je tak super primer.

Zadeva je bolj mišljena v tem, da ni potrebno imeti n framework-ov, tako na front kot back end-u. Na nek način je tak (JS + Python + SQL) setup dokaj preprost. Kar pride prav pri spremembah, vzdrževanju. Manje je depandecijev. Raznih upgrade nekompatibilnosti.

Na koncu, če poenostaviš "potrebe" uporabnikov, je mnogo stvari dokaj preprostih. Vnos podatka, preverjanje, response...

Mislim, da je poznavanje osnovnih osnov sistemske administracije in programiranja, ter "zvezat" vse to skupaj (browser - backend - database) prednost v primerjavi, če tega nimaš, ne glede na to, kaj AI zmore.

pegasus je 12. mar 2026 ob 13:25:08 izjavil:

JanBrezov je 12. mar 2026 ob 13:16:13 izjavil:

V nekem ozkem akademskem svetu z zelo striktnimi definicijami (sumim, da si tu noter) naravni jezik morda res ni programski jezik, a bolj splošno filozofsko gledano so programski jeziki pač neka notacija ukazov, s pomočjo katerih nek interpreter na nekem stroju nekaj naredi.

Moja bolečina pri jezikih pretežno izhaja iz dvoumnosti, ki jih vsebujejo praktično vsi jeziki, iz česar potem sledi kup "implementation specific" obnašanj in rezultatov. Znanost pričakuje ponovljive rezultate in če delaš svoje simulacije z orodjem, kjer je ponovljivost zgolj best effort, se mi to orodje zdi dokaj slaba izbira. Skozi tvoj primer lahko napišem, da želim imeti en identični nabor ukazov, ki na kateremkoli interpreterju na kateremkoli stroju vrne z enakimi vhodnimi podatki enak rezultat. In iz tega lahko vidiš, da mi AI prav nič ne diši, nasprotno, v eksaktnih znanostih od AI ne pričakujem prav nobene korisiti.
Ampak trenutno delam v zelo neeksaktni znanosti, kjer je AI že pobral nobelovo nagrado in pričakujem v kratkem še nekaj njih ... tako da ... ;)

Ne trudi se preveč in ne sekiraj se , lingvistika in vsaj osnovna matematika sta ti španska vas. Ada Spark ne more biti in ni Turing complete. Niti ne more biti je pa žalostno da nekdo piše in modelira stvari ob enem pa se mu je da prebrati Tarskega, goedla , Turinga in vsaj priročnika za ado spark. Ni tam zastonj stikalo da odklopi Spark preverjanje.
Spark v osnovi zahteva zgolj pojemajočo rekurzijo.

Sedaj pa hitro po ribjo čorbo , da pobriše tvoje blanširanje.

Škoda, da ni kakšnih možnosti, kjer bi bilo možno "tekmovanje" v postavitvi reddit-a, tako da bi jih teklo nekaj vzporedno in bi lahko primerjali. Sedaj lahko zgolj verjamemo, da je vse iz spiska potrebno in da ni možno postavit bolj optimalne (manj različnih programskih jezikov/baz/orodji/itn.) rešitve.

Je pa tok kar skrajen primer.

Koliko je v sloveniji dejansko ljudi, ki se srečujejo s tako zahtevno spletno stranjo?

In koliko je potem takih, ki se ne?

Zimonem je 12. mar 2026 ob 20:01:04 izjavil:

Saj je cel splet. Kaj sedaj čarajo niti ne vem več. Ampak svoj prvi Page sem delal v perlu. Baza pa ... Ne bom me je sram.

MS Access?

Burek na reditu je 65 prostih delovnih mest, prijavi se pa jih nauči kako se stvari delajo! Sicer pa ideja o tekmovannju o postavljanju formumov je tko kot da bi rekel kdo bo postavil najboljšo streaming platformo... Kaj vse uporablja netflix zato da ti dobiš film na tv je noro :) Je pa vprašanje koliko od tega je leagcy in koliko bi dejansko res rabili.

JanBrezov je včeraj ob 08:55:49 izjavil:

Takšno tekmovanje obstaja in se skriva pod raznimi imeni, kot so "free market", "private sector" in "real life".

Jep, in v tem "private sector", "real life" in "free market" tekmovanjih je pred znanjem in sposobnostjo dostikrat bolj relevanten nepotizem, sreča biti na pravem mestu/času, blefiranje, veze in poznanstva na splošno, podkupovanje, ipd ...
Videl sem že toliko tega da je kar zabavno. Da ne omenjam, kako sem bil v DE na enem razgovoru več kot 10 let nazaj in sem tam tistega, ki mi je dajal testne naloge podučil o boljših sysop pristopih, pa sva hitro zaključila, ker sem mu očitno stopil na žulj - da bo potencialno vse njegovo znanje splavalo po vodi in bo treba znati nekaj druega. Tega se vsak dev boji na smrt ...

Interpreterji, ki zagotavlajo univerzalnost med OSji:
Java
HTML
CSS
JS
+take in drugačne baze.

Pravi jeziki:
Za htri razvoj GUI app VB in derivati, ostalo C in C++
To je osnova, po moje.