Nekaj ukrepov bo očitnih na prvi pogled, denimo ukinitev obveznega soglasja za uporabo piškotkov, ki je poskrbelo za nadležna pojavna okna pri brskanju po spletu. Bolj v prihodnost usmerjen ukrep je sproščanje varovalk za uporabo umetne inteligence, ki se bo po novem lahko urila na večji množici (tudi) osebnih podatkov, če bo to utemeljeno in legitimno. Prehodno obdobje do stroge regulacije uporabe, ki ima huda tveganja za zdravje, varnost in osnovne svoboščine, se podaljšuje. GDPR se spreminja tako, da bodo podjetja lažje delila anonimizirane ali psevdonimizirane podatke. Dokumentacija pri razvoju umetne inteligence bo manj obsežna. Za prijavo varnostnih incidentov v računalniškem svetu bodo uvedli enotni obrazec.
Ker krovna uredba vpliva na kopico uredb in direktiv, se postavlja vprašanje o njeni primernosti. Zagovorniki pravic evropskih državljanov so že izrazili nestrinjanje z novo uredbo. Poudarjajo, da evropskim malim in srednjem podjetjem ne prinaša ničesar, medtem ko bo koristila multinacionalkam, vse to pa na škodo državljanov. Menijo, da gre za udinjanje ameriškim pritiskom. Evropska komisarka za tehnološko suverenost Henna Virkkunen pa odgovarja, da imamo v Evropi vse potrebne sestavine za uspeh, le da toga zakonodaja ovira delovanje zagonskih podjetij in malih podjetij, kar sedaj odpravljajo.
Predlog uredbe morata potrditi Evropski parlament in Svet, ki odloča s kvalificirano večino. V pogajanjih pred glasovanjem se predlog lahko še močno spremeni.
