» »

Langragian - gibalne enačbe

Langragian - gibalne enačbe

marjan_h ::

To sicer še ni Langragian, vendar pridemo do tja:

Če vzamemo najprej preprost primer uteži na vzmeti. Pa zapišemo:

ma = -kx

Desni del je Hookov zakon. Vendar mi ni jasno čisto, zakaj damo minus predtem. Če nekaj raztegnemo na vzmeti, potem gre ta stvar navzdol in navzgor. Kar pomeni v pozitivno (x) smer in negativno. Razen, če tukaj vzamemo najvišjo lego kot 0. In vse kar je navzdol je negativna smer?

Rešitev te navadne diferencialne enačbe je:

omega = sqrt(m/k)

Kaj pomeni ta rezultat? To vstavimo nazaj v cos(omega*t + phi)?

kljuka13 ::

Minus se v enačbi pojavi zato, ker sila vzmeti kaže v nasprotno smer, kot jo raztegnemo oziroma skrčimo. Da ne mede gravitacija, si raje predstavljaj vzmet na vodoravni podlagi, ki je na levi strani pritrjena na steno. Če sedaj drugi konec vzmeti povlečeš v desno (in s tem vzmet raztegneš), bo sila vzmeti delovala v levo (vlekla tvojo roko proti steni). Če pa konec vzmeti potisneš v levo (in s tem vzmet skrčiš), bo sila vzmeti delovala v desno (tvojo roko bo potiskala stran od stene). Smer sile vzmeti je torej zmeraj v nasprotno smer, kot je njen raztezek, in to v enačbi opisuje minus.

Pri vzmeti z lego 0 označujemo tisto lego, v kateri je vzmet neobremenjena (torej niti raztegnjena niti skrčena).

Tukaj še slika za lažjo predstavo. Z modro puščico Fs je označena sila vzmeti.

 Slika vzmeti

Slika vzmeti



In zdaj na rešitev gibalne enačbe. Kar si napisal, ni zares rešitev, ampak zgolj parameter rešitve. Celotna rešitev se glasi: x(t) = x0 cos(omega t + delta), pri čemer je, kot si napisal, omega = sqrt(k/m) (pozor, napačno si zapisal obratno vrednost!). Ta zapisana rešitev pove, kako se spreminja lega uteži s časom. Spreminja se tako, da niha okoli ravnovesne lege, pri čemer je krožna frekvenca nihanja omega. Fizikalni uvid, ki nam da ta parameter, je takšen: če želimo frekvenco nihanja vzmeti povečati za dvakrat, moramo bodisi povečati konstanto vzmeti za štirikrat bodisi zmanjšati maso uteži za štirikrat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kljuka13 ()

JanK ::

Odlicna razlaga! Naj dodam se to, da je krozna frekvenca odvisna od korena parametrov nihanja pri vseh harmonicnih oscilatorjih. To so tisti, kjer je sila, ki vraca nihajoci del nihala v mirovno lego, linearno odvisna od odmika od mirovne lege. To pride iz dvojnega odvajanja v diferencialni enacbi, kar prinese \omega^2, ostali faktorji pa ostanejo. In ko poracunas, vedno dobis koren.

- Pri nitnem nihalu sqrt(m/l), 4x daljse za 2x pocasnejse nihanje
- Pri sucnem nihalu (v mehanski rocni uri) \sqrt(J/K), kjer je J vztrajnosti moment, K pa konstanta spiralne vzmeti
- Celo pri kvantnem harmonicnem oscilatorju je \omega = \sqrt(k/m). Le da lahko klasicno nihalo niha s poljubno majhno amplitudo (dokler ne postane kvantno :), v kvantnem svetu pa so energijski nivoji diskretni: $E_n = \hbar \omega(n + 1/2).
"Think about how stupid the average person is,
then realize that 50% are stupider than that"
-George Carlin


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

fizika naloga

Oddelek: Šola
101941 (1723) onitam
»

Fizika - Naloga

Oddelek: Šola
132488 (2266) Wisse
»

nitno nihalo

Oddelek: Šola
81729 (1492) amacar
»

Toshiba z novim 2,5" diskom

Oddelek: Novice / Diski
324829 (4011) MrStein
»

fizika

Oddelek: Šola
172051 (1708) sidd

Več podobnih tem