Za pridobitev vizuma H-1B morajo prosilci izkazati vsaj univerzitetno izobrazbo, namenjena pa je za delovna mesta, za katera ni dovolj domače izobražene delovne sile. Trenutno je število izdanih vizumov H-1B omejeno na 85.000 letno, a bi tako ogromna podražitev lahko pomenila, da kvote v prihodnosti sploh ne bodo zapolnili. Minister za trgovino Howard Lutnick je dejal, da morajo začeti podjetja uriti in izobraževati domačine, če pa si želijo res izjemne tuje kadre, jim tudi 100.000 dolarjev ne bo povzročalo težav. Največji prejemniki vizumov H-1B so kitajski in indijski državljani, ki pridejo delat v ameriške tehnološke gigante. Indijci dobijo kar 70 odstotkov vizumov H-1B.
Amazon je letos za svoje zaposlene uredil 10.000 vizumov H-1B, s čimer je njihov največji uporabnik. Kritiki programa trdijo, da se s tem programov v ZDA uvažajo tujci, ki so pripravljeni delati tudi za 60.000 dolarjev, medtem ko domači inženirji zahtevajo vsaj 100.000 dolarjev. Dodajajo, da vizumi H-1B niso namenjeni za začetniška delovna mesta, kar se potem v praksi pogosto zgodi. Ker je kvota nižja od povpraševanja, se vizumi potem razdelijo v loteriji, ki ima manj kot 40-odstotno uspešnost.
Trump je ob tem dodal, da bo administracija imela možnost podjetja oprostiti plačila povišane pristojbine, kar diši po izsiljevanju. Dokler situacija ne bo jasna, so Microsoft, Amazon in JPMorgan imetnike vizumov H-1B pozvali, naj ne zapuščajo države, če pa so v tujini, naj se nemudoma vrnejo.
