Evropska unija: uspehi, padci, prihodnost

Če je to UNIJA in če gremo k neki večji povezljivosti, potem skupna vojska, skupen ICBM program, odklon od Amerike..
Seveda politika,ki gre stran z masovnih migracij,ki povečujejo kriminal in mogočnost da več članic izstopi!

Dvig programov za nataliteto, torej stanovanjski in promocija domače natalitete!

Zagon svoje vojaške industrije, s tem da se prisilno poveže določene industrije, ki zdaj blokirajo tak zagon, ker tekmujejo med sabo.

Zagon inkubacijskih programov za ekonomijo, kjer se denar investira v ljudi,ki imajo potencial,da lažje odprejo firme.


Zagon inkubacijskih programov za cloud capital, kjer se da denar, če nekdo naredi konkurenco ytube,x,FB...


Zagon inkubacijskih programov za proizvodnjo svojih čipov, imamo ASML!

Scaramouche3 je včeraj ob 18:25:29 izjavil:

Če je to UNIJA in če gremo k neki večji povezljivosti, potem skupna vojska, skupen ICBM program, odklon od Amerike..
Seveda politika,ki gre stran z masovnih migracij,ki povečujejo kriminal in mogočnost da več članic izstopi!

Dvig programov za nataliteto, torej stanovanjski in promocija domače natalitete!

Zagon svoje vojaške industrije, s tem da se prisilno poveže določene industrije, ki zdaj blokirajo tak zagon, ker tekmujejo med sabo.

Zagon inkubacijskih programov za ekonomijo, kjer se denar investira v ljudi,ki imajo potencial,da lažje odprejo firme.


Zagon inkubacijskih programov za cloud capital, kjer se da denar, če nekdo naredi konkurenco ytube,x,FB...


Zagon inkubacijskih programov za proizvodnjo svojih čipov, imamo ASML!

Zanimive ideje in precej ambiciozne.
Težava ni v tem, kaj bi bilo teoretično mogoče, ampak v tem, ali imamo v EU dovolj politične volje, skupne identitete in soglasja med članicami.
Sam sem bolj zadržan do prehoda v federalni tip Unije – zato, ker bi moral priti od spodaj navzgor, ne kot birokratski projekt.

Načelno pa se kar strinjam - EU bi potrebovala več strateške samozadostnosti in dolgoročne vizije.

Jaz glavne uspehe vidim pri single marketu, euro valuti in šengnu.

Von der Leyen velikega zaupanja ne uživa - to se je pokazalo že ob njenem imenovanju, ko je komaj prestala potrditev v Evropskem parlamentu z zelo tesnim izidom.
Poleg tega sploh ni bila Spitzenkandidat - njen izbor je bil rezultat političnega dogovora v ozadju, s čimer je se je zaobšel mehanizem, ki bi moral odražati voljo volivcev na evropskih volitvah.
Namesto da bi delovala kot povezovalka pogosto nastopa kot kompromisna uradnica, ki bolj vzdržuje birokratski aparat kot vodi vizijo Evrope.

mtosev je včeraj ob 18:54:04 izjavil:

Jaz glavne uspehe vidim pri single marketu, euro valuti in šengnu.

se strinjam

mtosev je včeraj ob 18:54:04 izjavil:

Jaz glavne uspehe vidim pri single marketu, euro valuti in šengnu.

Ravno zato je škoda, da Bruselj namesto utrjevanja teh stebrov vse preveč energije usmerja v birokratsko širitev pristojnosti.

Zakaj so bile (in so še) razlike glede migracij?

Ok, zakaj se ni preskočilo vzhodne in srednjeevropskih držav z nekakšnim 'zračnim mostom' - kontinuiranimi prevozi z letali, ki bi omogočali učinkovitejše, ciljno, hitrejše, varnejše in (verjetno) manj politično vznemirjujoče?

Brexit je bil prelomni dogodek za EU - prvi izstop članice, ki je pokazal, da Unija ni nedotakljiva. Razkril je občutek oddaljenosti Bruslja, pa tudi notranja nesoglasja glede suverenosti, migracij in demokratične legitimnosti. Po izstopu Velike Britanije je EU izgubila pomembno članico z globalnim vplivom, a hkrati so se preostale članice bolj povezale, vsaj začasno.
Brexit je opozorilo in priložnost: opozorilo, da se nezadovoljstvo lahko konča z izstopom; in priložnost, da EU razmisli o svoji strukturi, in zaupanju državljanov. Za zdaj reform ni bilo veliko - je pa to "kruta" lekcija za vse.

Ta ima pa še vedno ChatGPT monologe

Kratek historiat EU

EU se je razvila iz EGS (Evropske gospodarske skupnosti), ustanovljene leta 1957 s ciljem ustvariti skupni trg med šestimi državami (Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg). Z Maastrichtsko pogodbo leta 1992 se je preoblikovala v Evropsko unijo - ne več le gospodarsko, temveč tudi politično povezavo, z ambicijo skupne valute, zunanje politike in pravosodnega sodelovanja. Kasnejše širitve (npr. 2004 vzhodne države: Poljska, Madžarska, Češka, Slovenija itd.), uvedba evra (v 20 državah) in Lizbonska pogodba so poglobile integracijo, a hkrati odprle nova vprašanja o demokratičnosti, učinkovitosti in enotnosti. EU danes ni več zgolj trg - postala je kompleksna politična unija, ki pa se še vedno išče med ambicijo in realnostjo.

Na vstop v EU čakajo kandidatke, kot so Ukrajina, Moldavija, Gruzija, pa tudi države Zahodnega Balkana - Albanija, Srbija, Črna gora, BiH, Severna Makedonija - nekatere že desetletje ali več. Proces je pogosto politično motiviran, napredek pa počasen in poln dvomov. Turčija je praktično izpadla iz igre, Kosovo pa ostaja nerešeno vprašanje zaradi nepriznavanja nekaterih članic. Realno gledano je širitev v trenutni obliki pogosto bolj geopolitična iluzija kot dejanska perspektiva, saj Unija sama ni institucionalno ali politično pripravljena absorbirati toliko novih članic.

mtosev je včeraj ob 18:54:04 izjavil:

Jaz glavne uspehe vidim pri single marketu, euro valuti in šengnu.

delat pejt.

redtech je včeraj ob 21:23:21 izjavil:

Mogoče je že to v osnovi problem, da je UA postala problem EU, ki ni vojaška zveza in folk noče metat denarja v to. Naj se Nemčija in UK sama ukvarjata s tem in vlečejo celotno tlačansko periferijo notri.

Podobno sedaj že US sprašuje zaveznike (AU), kaj bodo naredili v primeru konflikta s TW. Naj se sami ukvarjajo s svojimi problemi.

Sedaj bi notri povlekli še vse slabo urejene države, ki so ostale na voljo, ekonomski namen je širjenje trga, politični pa podrejanje držav skupnosti. Kaj nam to prinaša dolgoročno, bomo pa še odkrili, glavna mesta po EU & UK že postajajo nevarne greznice. Ljubljana se je zadnjih 20 let zelo spremenila - kriminala je več...

Levaki bi pa še zračni most, kdo bo plačal? V US so ven prišli podatki, kako se krade na vsakme koraku, ki je povezan z migranti - organizacije (prenočišča, prevozi,..).

Če EU ne bo posvojila modela Kanade, Avstralije,... bo slabo s tem folkom.

Kot Slovenec vidim širitev EU na Ukrajino z mešanimi občutki. Po eni strani razumem željo po podpori napadeni državi, po drugi pa se sprašujem, kaj to pomeni za našo skupno prihodnost – in za položaj Slovenije v Uniji.
Širitev EU na Ukrajino ni tehnična formalnost, ampak strateško tveganje. Gre za veliko, revno državo, obremenjeno s korupcijo, šibko pravno državo in še vedno v vojni z jedrsko silo. Njeno članstvo bi pomenilo največji pretok evropskih sredstev v eno samo državo, porušilo ravnotežje v kmetijstvu in proračunu, ter sprožilo napetosti med neto plačnicami in prejemnicami. Poleg tega ni nepomembno, da se meja EU s tem še bolj pomika proti ruskemu vplivnemu območju – kar ima lahko geopolitične posledice. Tudi kulturno in vrednotno vprašanje ostaja: ali širimo Unijo v smeri večje integracije ali raztapljanja skupne identitete? Preden se odpremo novim članicam, bi bilo morda bolj modro najprej utrditi to, kar že imamo.
Za Slovenijo bi bila nepremišljena širitev lahko dvorezen meč – finančno, politično in varnostno. Zato ni populistično, pač pa odgovorno, če se vprašamo: kje so meje Unije in kje so meje zdrave pameti?

In ravno to je point: EU komisija deluje kot birokratski stroj brez volana. Idealizem, širitev, solidarnost - vse lepo in prav, dokler ne trčimo ob realnost. Ukrajina je še en primer, kako se Komisija brezglavo zaletava v projekte, ki jih ne zna upravljati, ne finančno, ne strateško, ne politično. Namesto da bi najprej pospravili doma, že sanjajo o novi sobi. Problem ni Ukrajina - problem je, da imamo v Bruslju upravitelje, ki bi vodili imperij, a niso sposobni upravljati niti lastnega dvorišča.

tomlin je včeraj ob 18:27:41 izjavil:

Najprej smo Slovenci, Nemci, Čehi, Italijani, Hrvati ... šele nato Evropejci.

Ta "domoljubna" omejenost nas bo vse ugonobila.
Najprej smo človeška vrsta na vesoljski ladji Zemlja, šele potem vse ostalo. Najprej moramo poskrbeti, da bomo sploh lahko živeli v ekosistemu, šele nato si lahko privoščimo nacionalistične in ekonomske afnarije in drkanja. Kakorhitro ta drkanja prevladujejo nad preživetjem, hvala, adijo, ustavite zemljo, rad bi izstopil.

pegasus je včeraj ob 22:51:50 izjavil:

tomlin je včeraj ob 18:27:41 izjavil:

Najprej smo Slovenci, Nemci, Čehi, Italijani, Hrvati ... šele nato Evropejci.

Ta "domoljubna" omejenost nas bo vse ugonobila.
Najprej smo človeška vrsta na vesoljski ladji Zemlja, šele potem vse ostalo. Najprej moramo poskrbeti, da bomo sploh lahko živeli v ekosistemu, šele nato si lahko privoščimo nacionalistične in ekonomske afnarije in drkanja. Kakorhitro ta drkanja prevladujejo nad preživetjem, hvala, adijo, ustavite zemljo, rad bi izstopil.

To nikoli ni bilo res. Nacionalizem je v praksi daleč najmočnejši mehanizem za razširitev primarne človeške ureditve (družina oz. pleme) na večjo populacijo, medtem ko ideja, da smo primarno prebivalci zemlje in ne držav, nima podlage v realnosti. Američani s svojim talilnim loncem so bolj kot ne izjema, ki potrjuje pravilo, plus da je vprašanje, kako bodo funkcionirali v multipolarnem svetu, sedaj ko se jim je imperij počasi izpel.

Se pa strinjam, da gre za lepo idejo.

Poldi112 je včeraj ob 23:22:52 izjavil:

Imperiji se ne širijo zaradi idealov, ampak interesov. Ideali so zgolj orodje za indoktrinacijo prebivalstva, da je bolj motivirano, ko umira za interese držav.

Kako lepo si Rusijo opisal...

Poldi112 je včeraj ob 23:55:55 izjavil:

Rusija sicer ni imperij, vsekakor pa tudi za njo velja, da sledi svojim interesom.

Tako moraš ti, nekaj sprejemati Putinov interes.
Vprašaj se kaj je bolje za nas, ali smo njegov pudl, ali pa naredimo svoj imperij, ki se ne bo poniževal z klanjanjem Rusom,Američanom, ali Kitajcem.

Tako tehnološko sposobni smo, imamo edino eno slabost, veliko držav in jezikov.
To je naš problem!
Če se lahko logistično povežemo bomo super sila,ki jo Rusija in Amerika nočejo!

Zakaj imamo potem nacionalne države, če do sedaj to ni bilo res? Ok, imaš kolonilalne ostanke, ampak generalno gledano imamo mi svojo državo, rusi svojo, francozi svojo, madžari svojo, ... Ja, evropski ideali v teoriji lepo delujejo, a ko zagusti vemo, da bomo spet vsak zase. Dober opomnik glede tega je bila korona, ko se je lepo videlo, da vsaj gleda za svoje interese, medtem ko so skupni evropski idelali bolj kot ne lepa ideja. Ali pa enotnost Višegrajske skupine, ki je pretežno odplavala v pozabo, ko so imeli madžari in poljaki diametralno nasprotno stališke glede Ukrajine.

Glede širitev te pa ne razumem - ti časi so več ali manj mimo, sedaj ko smo poseljeni kot smo po celem svetu. Angleško širitev v Ameriko in Avstralijo je danes praktično nemogoče ponoviti.

Nisem. Ti si sanjal nuke - jaz sem zgolj trdil, da se lahko zaneseš na odgovor NATO pakta v primeru napada na katerokoli članico.

Ta trditev nima absolutno nobene veze s skupno obrambno politiko, ampak se navezuje na EU in pravljice o tem, kako smo sedaj prebivalci Evrope in ne več svojih nacionalnih držav.

Eno je, da skrbiš za svoje interese, nekaj povsem drugega pa, da izpoljnjuješ svoje vojaške obveznosti (NATO Article 5). Lep primer so britanci - ko jim ni bilo več v interesu biti v EU, so šli po svoje, še vedno pa so šli bombardirat sandalarje z ak47 v Afganistanu, ko je bila ogrožena ameriška svoboda.

EU nikoli ne bo kot država, ker imamo čisto preveč različnih interesov, ter ker imamo raje suverenost kot diktate Bruslja. Še USA je morala vojaško pokoriti jug, da jih je spravila v unijo, pa niso bili skupek različnih nacionalnih držav.

Poleg tega je geopolitična situacija danes povsem drugačna, kot je bila med hladno vojno. Danes je svet multipolaren, tako da američani nimajo več tolerance za jedrsko izmenjavo z rusi, kot so jo imeli med hladno vojno, ko je Kennedy lepo po TV povedal, da bodo tvegali nukanje ameriških mest za potrebe obrambe Berlina. V 2. sv. vojno so šli primarno zato, da preprečijo, da nemci+japonci dominirajo Evrazijo, ker bi jih to na dolgi rok ogrozilo (občutno večja ekonomija z več resourci). Podobno tekom hladne vojne, ko jim je bil cilj preprečiti rusko+kitajsko dominacijo Evrazije.

Danes, ko imamo multipolarni svet, te motivacije ni več, tako da jim seveda nihče več ne verjame, da bodo, če rusi nukajo Litvo, američani povračilno nukali ruse. Kar pa niti ni potrebno, saj konvencionalni odgovor več kot zadostuje. Kar je tudi razlog, da poljaki, nemci, madžari, ... nimajo potrebe po jedrskem orožju. Bi pa seveda zelo hitro dobili to potrebo, če NATO razpade, zato niti rusom razpad NATO pakta ni v interesu. Jim je pa seveda v interesu, da se le-ta ne širi proti njim, zaradi česar so šli v Ukrajino.

Če Ukrajina postane članica EU, bo to močno vplivalo tudi na standard drugih držav, vključno s Slovenijo. Ukrajina bi kot daleč najrevnejša članica postala največja prejemnica kohezijskih sredstev, kar pomeni manj denarja za države, kot je Slovenija. Povečal bi se pritisk na proračun EU, migracije in konkurenca na trgu dela, zlasti v manj kvalificiranih sektorjih. Slovenija bi lahko iz neto prejemnice postala neto plačnica.
Dolgo?ročno bi članstvo Ukrajine sicer lahko prineslo nove gospodarske priložnosti - a šele, če bi se država resno stabilizirala in reformirala. Za zdaj pa bi bil učinek predvsem finančen in socialno-političen.

EU je a must za Slovenijo in manjše države....če bi ne bi bili v EU, bi bili pod Italijo, Madžarsko ali celo pod Hrvaško.

Italjanski desničarji redno poudarjajo kako bi morala biti Hrvaška/Slovenska Istra njihova. Orban na vsake nekaj časa lansira zemljevi Madžarske kako bi morala izgledati....uglavnem, brez EU bi nas sosednje države že zdavnej pojedle.

Slovenci Bruslju ne zaupamo preveč - in nismo edini.
Po podatkih najnovejšega Eurobarometra le okoli 45 % Slovencev zaupa EU, kar nas uvršča v spodnjo polovico članic. Za primerjavo - povprečje EU je 52 %, kar je najvišje v zadnjih 18 let. Še zanimivost: le 36 % prebivalcev EU zaupa svojim nacionalnim vladam - kar pomeni, da Bruselj še vedno uživa več zaupanja kot domača politika.
Največje zaupanje v EU imajo denimo:
o Portugalska, Irska, Danska - tudi nad 70 %.
o Italijani bolj zaupajo EU kot lastni vladi (49 % proti 34 %).
o Slovenci pa spadamo v skupino z Avstrijci, Francozi, Čehi, kjer prevladuje skeptičen odnos do Bruslja.
To odpira vprašanje: Zakaj?
Ker se odločitve EU v Sloveniji slabo komunicirajo. Institucije EU delujejo preveč odtujeno. Tudi zato, ker Bruselj pogosto nima realnega občutka za "manjše države".
V vsakem primeru pa je jasno: če hočemo kot člani EU vplivati na njen razvoj, je zaupanje premalo - potrebna je dejanska politična participacija. Z znanjem, nadzorom in pritiskom na našo politiko, naj tudi ona bolj učinkovito zastopa slovenske interese v Bruslju.

Likalnik je danes ob 07:34:30 izjavil:

EU je a must za Slovenijo in manjše države....če bi ne bi bili v EU, bi bili pod Italijo, Madžarsko ali celo pod Hrvaško.

Italjanski desničarji redno poudarjajo kako bi morala biti Hrvaška/Slovenska Istra njihova. Orban na vsake nekaj časa lansira zemljevi Madžarske kako bi morala izgledati....uglavnem, brez EU bi nas sosednje države že zdavnej pojedle.

Slovenci so pa na kovanec dali knežji kamen. Če razpade Eu, bodo okupirali celo Koroško! Pa po internetu stalno neki pišejo Trst je naš. Zasedli bojo Trst!

Vidim, da so ruski placanci v popolni paniki, ker bo Ukrajina sla v EU. Dobra tema!