☰

» »

Plastike se ne da reciklirat

Plastike se ne da reciklirat

1
2
»

fikus_ ::

Če gledamo strošek logistike do/iz trgovin, se npr. za stekleno embalažo lahko kombinira prevoze od proizvajalca, distributerja trgovca in nazaj z istimi prevozi (prevoznik odda proizvod v stekleni embalaži in prevzame prazno). To ne poveča ne vem koliko stroške transporta. Dodatno je seveda pranje embalaže za ponovno uporabo.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

matobeli ::

A hočmo rečt da se plastenka sama od sebe prepelje do doma in potem do smetišča?

Nepovratna embalaža za pijače je kriva za kar lep del embalaže kot odpadka.

delavec44 ::

Kaj pa Hrvatje naredijo s povratnimi plastenkami?

telexdell ::

fikus_ je izjavil:

Če gledamo strošek logistike do/iz trgovin, se npr. za stekleno embalažo lahko kombinira prevoze od proizvajalca, distributerja trgovca in nazaj z istimi prevozi (prevoznik odda proizvod v stekleni embalaži in prevzame prazno). To ne poveča ne vem koliko stroške transporta. Dodatno je seveda pranje embalaže za ponovno uporabo.

Ljudje v prazno embalažo shranjujejo vse kar ti pride na misel- od raznih tekočin, olj, nafte, strupov... pa vse do praškastih in zrnatih trdih snovi. Pol pa dobiš eno takšno steklenico med desettisoč drugim nazaj v proces polnjenja. Sicer gre prej skozi proces pranja in kontrole pa vendar... le kako bi s epočitil, če bi na dni steklenice mineralne vode videl za tri prste nekega prahu? Pa prah vidiš, kaj pa tisto kar se je zažrlo v vračilno embalažo in sedaj počasi izpareva?
Mikro plastika predstavlja potencialno nevarnost za naše zdravje, razni dodatki k vračjivi embalaži pa to potenco močno dvignejo. Ker si najbrž nihče ne želi, da bi hodili v trgovine s kovinskimi kanglicami v katere bi nam nato natočili mleko ali nasuli moko ali narezali salamo ali... bomo morali živeti z embalažo za enkratno uporabo tako ali drugače. Če ne bo plastična bo iz drugega materiala. Seveda bo dražja in čez nekaj let se bo njena škodljivost začela potencirat.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

matobeli ::

Ne boš verjel, ampak steklo se ne uporablja zgolj ker se tako fino razbije ko pade na tla, ampak predvsem ker je zelo odporno na vse sorte kemikalij in ga je možno zelo dobro reciklirati.

Sicer pa, nepovratna embalaža ni problematična, dokler je taka da zgnije na kompostu brez škode za okolje. Kruh, sadje, delikatesa, vse to je komot v biorazgradljivi embalaži.

WizzardOfOZ ::

Barbarpapa2 je izjavil:

Pozdrav.

Eduardo je izjavil:

Meni je reciklaža kot prioriteta mimo. Ja je važna, samo jaz bi prej delal na standardizaciji embalaže in reciklaži s pranjem. Kakor imamo za pivo bi lahko bilo za večino izdelkov. Če bi bil tok standardizirane embalaže bi verjetno odpadla večina trenutne logistike.


Kako bi odpadlo večino logistike? Z vračljivo embalažo jo na nek način dupliraš...Eno je ekološka sprejemljivost, drugo pa ekonomska. In plastenke so bile vabljive zaradi tega, ker so močno zmanjšale stroške logistike, Namesto dvostranske je postala enostranska, pa še tu se je strošek zmanjšal zaradi manjše teže embalaže...

Lp

Jože


Sedaj pa tovornjaki nazaj vozijo prazni, ko dostavijo vse piksne in plastenke. Ni neke pridobitve.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

telexdell ::

matobeli je izjavil:

Ne boš verjel, ampak steklo se ne uporablja zgolj ker se tako fino razbije ko pade na tla, ampak predvsem ker je zelo odporno na vse sorte kemikalij in ga je možno zelo dobro reciklirati.

Sicer pa, nepovratna embalaža ni problematična, dokler je taka da zgnije na kompostu brez škode za okolje. Kruh, sadje, delikatesa, vse to je komot v biorazgradljivi embalaži.

Na embalaži so barve, napisi oznake... Da embalaže ne poškoduje tekočina v njej mora biti ustrezno kemično obdelana. V barvah so večkrat težke kovine (svinec, kadmij...), v stabilizatorjih pa razne "čudne" spojine. Pol pa daš to na kompost, kjer se biorazgradi, kompost daš na vrt, zaseješ solato...pol pa imaš težke kovine in "čidne" spojine v solati. Je to kaj manj nevarno kot mikro plastika?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.

matobeli ::

In to se vse nalaga, čez sedimente težkih kovin teče voda, leta in leta, težka voda poškoduje koreninice, pol pa ne preostane drugega kot da odstraniš zemljo.

Ali pa če nasadiš japonski dresnik ki odlično črpa težke kovine. Ampak potem maš pa problem z njim.
Hja, ni enostavne rešitve.

2f4u ::

WizzardOfOZ je izjavil:

2f4u je izjavil:

Pirolysa. Gasifikacija. Kemična reciklaža.

Pozor družba - NAJVEČJI PROBLEM SMO LJUDJE - KER NE LOČUJEMO PLASTIKE!


Komot bi imeli obrate, kjer bi se to počelo. Dobro naj plačajo, pa bo vsak hotel v taki "sortirnici" delat. Plačal nebi noben, mi naj bi pa njihovo delo opravljal zastonj, na koncu pa itak vse na isti kup zmečejo.


Najprej naj pogleda vsak sebe, sam ločuje; je pa res, mora biti rešeno na občinskem nivoju. Plačamo pa ločevanje vsi že danes... samo da je prikrit strošek. Bom rekel drugače; podražit odpadke.

Reciklaža je možna. Kemične reakcije, če vzameš prave procesne parametre, moraš HLADIT, ker lahko enostavno pobegne. 2 leti delam na tem. Največjo težavo imam z čistočo plastičnih odpadkov. Več pa drugič v prihodnosti.

Po drugi strnai pa gledam starše, 80+ in niti ne razumejo kaj je kaj. To sega do vseh ljudi - kako pravilno reciklirati.

Pithlit ::

telexdell je izjavil:

matobeli je izjavil:

Ne boš verjel, ampak steklo se ne uporablja zgolj ker se tako fino razbije ko pade na tla, ampak predvsem ker je zelo odporno na vse sorte kemikalij in ga je možno zelo dobro reciklirati.

Sicer pa, nepovratna embalaža ni problematična, dokler je taka da zgnije na kompostu brez škode za okolje. Kruh, sadje, delikatesa, vse to je komot v biorazgradljivi embalaži.

Na embalaži so barve, napisi oznake... Da embalaže ne poškoduje tekočina v njej mora biti ustrezno kemično obdelana. V barvah so večkrat težke kovine (svinec, kadmij...), v stabilizatorjih pa razne "čudne" spojine. Pol pa daš to na kompost, kjer se biorazgradi, kompost daš na vrt, zaseješ solato...pol pa imaš težke kovine in "čidne" spojine v solati. Je to kaj manj nevarno kot mikro plastika?

Upam da se zavedaš da so praktično vse flaške iz vsake oštarije kar lepo vračljive. Od radenske, prek piva, do kokte.

In v kar nekaj državah po svetu so vračljive tudi plastenke.

Zakaj misliš da to predstavlja kakeršenkoli problem za uporabnika? Pa to se počne že najmanj 100 let. Za kakšen haccp si slišal? Sterilizacijo? Pasterizacijo? Kot rečeno, standardizacija na tem področju bi naredila kar veliko. Pa ko bi končno začeli mal ukrepat glede raznih piksen tudi ne bi bilo slabo.

2f4u je izjavil:

Bom rekel drugače; podražit odpadke.

To ne bo prineslo rezultatov. Ever.

Ti ne ločuješ? Kul, plačaj.
Sosed ločuje? Kul, dobi 15% (30,50,whatever) popusta pri odvozu.

Kako hitro in dosledno boš začel ločevati? Te konstantne podražitve sprožajo le upore.
Life is as complicated as we make it...

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Pithlit ()

NuMaN ::

Se spomnim ko se delal v društvu, pa smo imeli skupine kako ločevati odpadke, skoraj dizertacije kam dati čik gumi ... Pa na koncu pride "Fata" in ob govorjenju "Jao meni siroti" zmeče koliko toliko ločene odpadke vse v eno vrečo.

Sicer ne bi delil te zgodbe, ampak se mi zdi da tako poteka ločevanje pri nas: vsaka občina po svoje, pa kak bedast sosed vrže kako ne preveliko količino gradbenega odpada kar v bio kanto, na koncu pa se zbrana plastika reciklira s samovžigi.

starfotr ::

Zeleni so proti sežigalnicam. Iz razloga, da potem bodo sežigalnice tiste, ki bodo imele poslovni model tak, da bodo stalno potrebovale odpadke za svoje delovanje in dobiček. Po eni strani pametno razmišljanje po drugi pa skrajno neumno. Sežigalnice rabimo. Pika. Če imam čevlje ali plenice. Ali je bolje, da se jih odloži na zemljo in zasuje ali je bolje da se vse skupaj skuri?

Omenjate transport. Ko pripelje kamion neko pijačo v trgovino ali v skakališče trgovine, gre PRAZEN nazaj v polnilnico. Torej bi bilo SMISELNO, da se ga naloži s steklenicami v zaboju na paleti.

Če tega bremena ne opravijo prevozniki polnih steklenic, jo morajo pa smetarji. In 2x plačujemo za eno in isto storitev.

Prazen vs. poln kamion ali pa naložen s prazno embalažo je pa minimalna razlika v porabi goriva.

In glede na to, da imajo bajne dobičke (prodajajo namreč npr. vodo po 0,4 eur/l iz lastne vrtine). In tudi, če bi polnili iz vodovoda, bi jih stalo maksimalno 2 eur za kubik. Prodajo 4 l in imajo pokrito vodarino. Marže so visoke in naj pač podražijo na 0,5 eur/l, če morajo vozit flaše nazaj. Če danes ljudje kupujejo vodo, ne glede na to, da imamo na vsakem koraku dobro vodo zastonj za pit, bodo pač ljudje potrpeli še nekaj dodatnega denarnega pritiska.

Prosim ne mi priti na idejo, da bi imeli kavcijo za plastenke. Ker to smrdi do neba v poletnih mesecih v trgovinah. Ker točno tja bodo postavili to sranje.

mirator ::

feryz je izjavil:

Vse se da, če se če.
Kokakola v štacunah samo še v sodih s pipco. Če jo hočeš kupiti, prinesi flašo s sabo.
In vse ostalo tudi. Makaroni, riž, da ne govorimo o bombonih, oreščkih in podobnem.

Vse to nas še čaka, kar počakajte še malo.

S tem se pa strinjam. Vse tekočine naj bi se v trgovini točile v steklenice. Seveda se pojavi razlika pri volumnu ali po teži posameznih steklenic, kar pa ni problem zajeti v prodajno ceno oz. ni problem nastaviti količine iztočene tekočine z avtomatsko izdano nalepko (podobno že ima npr bauhaus za razne vijake).
Mogoče bo kdo rekel, da je prostorsko to nemogoče pa ni. Trgovine imajo ogromen neizkoriščen volumen.
Je pa res, premagati je treba neosveščene lobije(s spremljajočo korupcijo), ki sedaj mastno služijo, potem pa bi se pri njih denarna pipica priprla, če ne celo zaprla.

starfotr ::

Premaga se jih lahko samo tako, da nehate kupovat njihovo predrago in pakirano sranje.

WizzardOfOZ ::

Pithlit je izjavil:

Ti ne ločuješ? Kul, plačaj.
Sosed ločuje? Kul, dobi 15% (30,50,whatever) popusta pri odvozu.

Kako hitro in dosledno boš začel ločevati? Te konstantne podražitve sprožajo le upore.


Ko sem bil v Kanadi je teta imela ob kantah še ene 5 gajbic. Eno s steklom, eno s papirjem, s plastiko, s kovino.
So se pripeljali kombiji, vago ven, zvagali koliko je česa, vrgli v kombi in na koncu meseca je bil "material", ki so ga pobrali odštet od odvoza odpadkov. In na ta način so vsi tam naokoli ločevali.

Pri nas pa plačuješ za sortiranje, sortirat moraš pa sam. En tag fini nateg celega naroda. Ampak narod je pač neumen, samo da ima plešastega ali pa letečega, drugega ne rabi.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

starfotr ::

To imaš tudi v Sloveniji v nekaterih občinah.

https://www.kpv.si/dejavnosti/ravnanje-...

In BTW, gre za najbolj uspešne občine daleč naokoli.

https://www.kpv.si/dejavnosti/ravnanje-...

WizzardOfOZ ::

Ja, v parih. Če bi na državnem nivoju naredili, bi bilo že veliko bolje.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

starfotr ::

Saj imaš svojo občino in bodi pain in the ass za občinarje.

WizzardOfOZ ::

V moji občini je preveč debilov, ki še vedno smeti z avtom na travnike vozijo, jarki za odvodnjavanja so polni smeti (zdaj ko ni listja se te smeti izredno dobro vidijo skozi grmovja) in volijo opankarja, ta si pa raj da v koleno luknjo zvrtat, kot da bi kaj takega zrihtal.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

matobeli ::

Ne bo šlo, preveč enostavno se je skrit v maso ljudi in ne delat prav.
Pač smo balkanci in kot balkanci potrebujemo mal vspodbude. Sej pol ko enkrat rata vsaj malo družbeno nesprejemljivo se izredno hitro prilagodimo.

darkotri ::

V rumen zabojnik zmečeš plastične škatle od hrane, plastenke od pijače, posode od čistilnih sredstev, posode od strupov (plastika, ljudem je vseeno in mečejo vse).
Gre v reciklažo.
Tam vso plastično embalažo zmeljejo.
Iz zmlete plastike naredijo novo plastično embalažo.
Seveda vse operejo ampak a ni možno da je reciklirana plastika kontaminirana s strupi, čistili...?
Samo vprašam tiste ki vedo odgovor.
darko

ReRMh ::

darkotri je izjavil:

(plastika, ljudem je vseeno in mečejo vse)

Recimo? Najbrž se kaj preverii prej?

Kaj (in česa ne) zbiramo v zabojnikih za embalažo?
V zabojnik za embalažo odlagamo plastenke, konzerve in pločevinke, votlo sestavljeno embalaža mleka in sokov (tetrapak), plastenke čistil in pralnih sredstev, plastične vrečke in jogurtove lončke, plastično embalažo šamponov, zobnih past in tekočih mil, embalažo CD-jev in DVD-jev, plastično in alu folija, v katero so zaviti izdelki, ter embalažo iz stiropora.

V zabojnik pa ne smemo odlagati plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motornih in druge vrste mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin, barv, lakov ipd.), celofana, CD, DVD in gramofonske plošč, kosovnih plastičnih predmetov (polomljenih plastičnih stolov, talnih oblog) in igrač.

Glugy ::

Plastiko se da vso reciklirat, samo ko govorimo o profitibilnosti reciklaže je pa veliko odvisno o kateri plastiki govorimo. Večina plastike ni profitibilne za ponovno uporabo. Ceneje je novo plastiko naredit. To ni nobena skrivnost.

Še vedno je pa fajn da ni slamic in podobnega, da je čim manj plastike na splošno zato da se zmanjša vnos plastike in mikroplastike v okolje predvsem v jezera, reke, morje ipd.

Fajn je da se plastiko ločuje ker se ornk dela na razvoju reciklaže plastike in enkrat bomo to lahko tud ekonomsko reciklirali. Bo pa trajal ja. To pa vsekakor. Sam če bomo imel mešane odpadke pol ne bomo uspel reciklirat tega niti pol k bomo mel profitibilno verzijo reciklažne tehnologije.

twom ::

Tidule je izjavil:

Problem je ker OP nima možganske kapacitete,da bi dejansko prebral cel članek in je zablokirat že pri naslovu. Kar članek problematizira, je da tudi recikliranje kot tako ne reši problema onesnaževanja s plastiko, ker reciklaža (ob dodatnem vložku seveda) zgolj ponovi cikel in odpadek spet konča na deponiji.
A je treba prec žalit?

Nisem čutil potrebe po dolgem in širokem pisanju in razlaganju. Recikliranje se začen pri tem da odpadka na prvem mestu sploh ne narediš (jaz se ravnam po tem, mleko točim na mlekomatu v steklenico, malico si nosim od doma, por pa z vrta - tko da že samo na teh parih korakih pridelam letno manj plastičnih odpadkov kot povprečen potrošnik v enem tednu). Pa ne bom več trošil svojih možganskih kapacitet...

Barbarpapa2 je izjavil:

Kako bi odpadlo večino logistike? Z vračljivo embalažo jo na nek način dupliraš...Eno je ekološka sprejemljivost, drugo pa ekonomska. In plastenke so bile vabljive zaradi tega, ker so močno zmanjšale stroške logistike, Namesto dvostranske je postala enostranska, pa še tu se je strošek zmanjšal zaradi manjše teže embalaže...
Tu se je samo strošek tovarnarja prelevil na potrošnike in družbo, ki je uredila poceni odvoz odpadkov.

Lahko pa vsi naredite en miselni preizkus (no, ni miselni)

En teden odlagajte odpadke v kot v sobi. Tudi tisti z IQ-jem sobne temperature boste presenečeni kako velik kup nastane. Gledam samo malico sodelvcev vsak dan, ko naročajo z dostavo, koliko tega se nabere. Potem se gremo pa recikliranje. Neumno. Najprej nehite odpadke delat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: twom ()

matobeli ::

darkotri je izjavil:


Samo vprašam tiste ki vedo odgovor.


Ne. Za vsako čistilo, kislino, "strup", se ve kakšena embalaža je ustrezna. Ker če bi kaj v plastiki ostalo to pomeni da vsebina raztaplja embalažo in je zgolj vprašanje časa kdaj bi jo prežrla in se izlila.

Sploh pa si "strup" predstavljaš popolnoma napačno. Jedrskih odpadkov pa menda ne mečemo več v smeti.

fikus_ ::

Glede ponovne uporabe steklenic in točenje iz "rinfuze" so lahko zgled mlekomati.

https://external-content.duckduckgo.com...
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

BorutO ::

feryz je izjavil:

Plastiko se da 100 procentno reciklirati. V elektriko in toploto.
Zakaj se tega ne dela, je treba pa politike vprašati. Očitno imamo večjo korist od nje, če plačujemo, da jo drugi v morje stresajo.

A ti dejansko misliš, da naša država plačuje, da v morje stresa plastiko?

Določene države imajo pač večje težave z neurejenim ravnanjem z odpadki, zaradi česar se velike količine plastike (in drugih smeti) odplaknejo v morje. V bistvu je to globalni problem oz. izziv. Večinoma so to države v razvoju v aziji, afriki in j.ameriki, ker imajo pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezno financiranje.
Drugače so pa države, ki onesnažujejo oceane po večini Kitajska, Indonezija, Filipini, Tajska, Vietnam, Indija in kar veliko afriških držav, ter nekaj urbanih območij v j. ameriki.

Slovenija je pač članica EU-ja in sledi strogim okoljskim standardom in zakonodaji EU-ja, ki ureja ravnanje z odpadki in varovanje morskega okolja, zato ne flancaj nesmisle, ki niso resnični. To mogoče počnejo v Srbiji, ki so kar nerazgledan narod, če izkušnje jemlješ po njih? Aja, saj srbi nimajo morja, mogoče pa jim svinjarija teče po rekah in potokih? Naša država (Slovenija!) je ZELO čista in urejena. To vam lahko pove vsak, ki je kdaj potoval po svetu, zato takih bedarij ne kvasite tu gor. Če v morje, reke in jezera steče neka čudna tekoča snov, ki onesnažuje okolje, to pač ni plastika, to je problem druge teme oz. debate.

S kolegom, ki je okoljevarstvenik, sva se ravno kakšen mesec dni nazaj pogovarjala o recikliranju plastike. Ve ogromno intudi službeno se ukvarja s plastiko. V glavnem, povedal mi je, da je recikliranje plastike zapleten proces,ki je odvisen od stopnje kontaminacije, vrsto plastike in tehnologijo, ki je na voljo za recikliranje. 100% plastike reciklirati ni vedno izvedljivo, zaradi tehničnih in še nekih omejitev.
Drugače so pa, če ste kdaj gledali podrobnosti plastike na etiketi,potem ste verjetno že nekateri zasledili, da mamo različne vrste plastike ... od Pet, Pvc, Pp, Ps itd, ki se razlikujejo po svojih lastnosti in uporabi. Recimo Pet se uporablja večinoma za pijače. Sem že pozabil katera vrsta plastike za pijače je namenjana za večkratno uporabo ali za enkratno uporabo. Recimo, eni pijejo iz iste plastenke cel teden, če treba, ker si dolivajo pijačo v njo, pijejo pa iz plastenke, ki je samo za enkratno uporabo. Pač, to so podatki, ki so pomembni o trajnosti plastike. Sicer pa, večkrat plastiko recikliraš, slabša je kakovost plastike.
Tovarne za recikliranje plastike, tudi do 100% so izredno drage za vzdrževanje in je po navadi težko se spustiti v taki biznis, vsaj v sloveniji. Za 100% reciklažo bi potreboval kemično reciklažo, ker ponujajo možnosti za pretvorbo plastike nazaj v njene osnovne kemične sposobnosti oz. kakovosti. S tem, da so je tehnologija, ki bi reciklirala 100% plastike še vedno v razvoju, je težko doseči 100%.

feryz ::

Ja, naša država plačuje, da v Aziji naše odpadke stresajo v morje.
Ali pa je vsaj do nedavnega.
Če si ti mižal ali rinil glavo v pesek, to ne pomeni, da to ni res.

Da ne bomo o tem, koliko se jo flikne med mešane odpadke in zakoplje.

Itak da je Slovenija urejena država, to spoznavamo iz dneva v dan. Ultra zelo urejena.

predi ::

Saj lahko za vsako vrečko, ki jo odložiš v keson, preveriš kje in kako je končala na popolnoma transparenten način, ne? /s

Twixz ::

darkotri je izjavil:

V rumen zabojnik zmečeš plastične škatle od hrane, plastenke od pijače, posode od čistilnih sredstev, posode od strupov (plastika, ljudem je vseeno in mečejo vse).
Gre v reciklažo.
Tam vso plastično embalažo zmeljejo.
Iz zmlete plastike naredijo novo plastično embalažo.
Seveda vse operejo ampak a ni možno da je reciklirana plastika kontaminirana s strupi, čistili...?
Samo vprašam tiste ki vedo odgovor.


Kot nekdo, ki je dal čez veliko o odpadkih na poti do diplome (in tudi nadaljeval kariero v odpadkih), ti lahko malo na dolgo (meni je to sicer kratko) razložim kako in kaj stvari stojijo pri nas (vsaj kolikor vem iz teorije in prakse, za določene regije, je pa odvisno od vsakega koncesionarja, kako se ukvarja z predelavo odpadkov).
Pač plastika kot taka je v odpadkih zelo zelo širok pojem. Od embalaže, do t.i. PP plastike (korita od rož, lavorji, čista jupol vedra), PE plastike (kante od hidravličnega/motornega olja, itd.) do industrijske odpadke plastike, do kmetijske (silažna folija), do onesnažene, do plastike v nevarnih odpadkih (pesticidi, insekticidi, jupoli, itd. (kar je pakirano v plastiki, torej embalaža ampak nevarna)).
Zaradi tega obstajajo šifre odpadkov, ki ubistvu ločijo vse odpadke glede na vir nastanka, potem pa podskupine bolj specifično (npr. steklena embalaža, plastična embalaža, papirna in kartonska embalaža, kovinska embalaža pod pritiskom (spreji), lesena embalaža, kompozitna embalaža, mešana embalaža)

Na firmi, kjer sem delal prakso so plastiko (to, ki jo vržemo v koš) ločevali v sortirni liniji zaposleni ročno (zdaj so kupili robota, ki to dela avtomatsko), ko se je plastike nabralo dovolj, so jo sprešali v kocko (1 m3), povili s stretch folijo in jo zložili v skladišče. Zmerili vlago (prevelika vlaga ne velja, ampak načeloma to po prešanju ni problem) in jo potem dali v nadaljno obdelavo DROE (družba za ravnanje z odpadno embalažo).
Pa niso meli ravno radi, da so bili odpadki v vrečkah, bolje v rinfuzi (kar je logično in lažje za prebiralce, čeprav je šlo vse čez t.i. "trgalca").
Za strupe in čistila ne rabiš skrbet, ker gre to čez toliko analiz in sušenj in vsega, da je skoraj nemogoč scenarij, kar predlagaš.

VELIK problem podjetij, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki je komunikacija z javnostjo in ustrezni ukrepi ob vseh kršitvah. Pač, najlažje je nabit položnice, pa je. Recimo kak video nadzor in potem kaznovanje posameznika (kar bi se potem razvedlo po okolišu) bi bilo precej bolj efektivno in boljše kot pa dvig položnic za par evrov, govorim za ločevanje in obdelavo odpadkov.

Horas ::

https://svet24.si/clanek/novice/svet/67...

japonska fašistična država? in pol je rusija slaba. prosim. tole je čisto poseganje v zasebnost. in tudi tam nimajo 100% ločevanje odpadkov in reciklaže na koncu poti.
8700k+z390, 32gb 3600mhz, 1080ti, 700w gold, 512gb+2x250gb m.2 nvme + 2tb hdd

8500+b360, 32gb 2666mhz, rx 6600, 600w bronze, 512gb+250gb ssd m.2 + 2tb hdd

Twixz ::

Horas je izjavil:

https://svet24.si/clanek/novice/svet/67...

japonska fašistična država? in pol je rusija slaba. prosim. tole je čisto poseganje v zasebnost. in tudi tam nimajo 100% ločevanje odpadkov in reciklaže na koncu poti.


V Sloveniji pa en kamp, kjer je 40 hišk, pa če kdo renovira zmeče gradbeni odpad v keson za komunalne odpadke, upravljalec kampa dobi račun za to, razdeli med vse in vsak plača tisti mesec 5€ več.

Pa se niti en. Niti EN. Ne pritožuje. :D

Gregor P ::

Wriggling critters armed with enzymes can break down plastics that would otherwise take decades, or even centuries to degrade.


https://www.bbc.com/future/article/2024...
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

tikitoki ::

Gregor P je izjavil:

Wriggling critters armed with enzymes can break down plastics that would otherwise take decades, or even centuries to degrade.


https://www.bbc.com/future/article/2024...


Cool.

Sam kje je prednost pred sezigom ob primerno filtrih?

Avenger ::

Včasih je mestni človek solato dobil zavito v časopisni papir ali pa škrnicelj, zdaj jo dobiš v vakuumirani PET škatlici, v PET(?) vrečki. Jasno je, da iz tega, karkoli že recikliraš, ne bo nastalo isto, torej material moraš od nekje dobit. In točno to se mi zdi do konca blesavo, za nekaj tako vsakodnevnega kot je solata, rabiš plastiko. V bistvu skoraj ne moreš kupit hrane, ki nima nekega plastičnega ovoja. Vsak Slovenec porabi vsaj enih 20g plastike na dan samo za prehrambene potrebe, to je 15.000 ton letno, okviri za okna bi bili komot lahko lesena ali pa aluminijasta. Miške in tipkovnice so brez težav lahko lesene, okvirji monitorjev so lahko aluminijasti, oblačila so lahko vsa iz naravnih materialov... ampak samo ena fora je: iz plastike je ceneje ali pa bistveno ceneje in zgolj zato bo plastika ostala.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

Magic1 ::

Sam ti pozabljaš en pomembni faktor. Hrana zapakirana v embalažo pod kontrolirano atmosfero, ali celo plin, ima bistveno daljšo življensko dobo. Sveže mleko je uporabno par dni, alpsko v tetrapaku mesece. Vakumsko pakirne mesnine imajo rok trajanja x kraten... Različne hrane je danes ogromno in veliko več bi se zmetalo stran, če bi vse trajalo le par dni, ker bi jo dobil v papirnati vrečki.
Magic

Arey ::

starfotr je izjavil:

Saj tudi kovin in stekla ne moreš v neskončnost reciklirat

Seveda lahko, aluminij, baker, etc… Lahko recikliras neskoncnokrat. Ker je element. Ki ga stopis in ponovno oblikujes

starfotr ::

Hrana zapakirana (v kontrolirani atmosferi ali pa izven nje) pomeni, da je pripeljana od nekje. Ni lokalna in ni sveža. Imam raje sveže meso pri mesarju, kot tisti zapakiran pofl iz trgovine.

Koliko alu folije se reciklira? Koliko alu tub od majonez, krem se reciklira?

Vse to nastane izključno iz deviškega aluminija, kajti rondelic ni mogoče delat drugače. Ni mogoče naredit iz recikliranega aluminija. Prav tako nihče tega ne reciklira. In gre na sežig ali pa zakopljejo.

Nič ne gre v neskončnost. Poskusi lotat kak recikliran material. Ali zavarit. Pri aluminiju se ti delajo luknje ob varjenju, tako slab je ta material.

Magic1 ::

A ti bi majonezo vzel v trgovini na žlico in jo potem pojedel v parih dneh? Drugače jaz vzamem majonezo v kozarcu. Pokrovček in kozarec se ponavadi še kdaj reciklira pri domačem vlaganju.
Jaz grem v trgovino enkrat na teden in ni redko, da se stvari svalkajo po hladilniku teden+ pa se eventuelno vse na koncu poje. Nismo vsi starifotri, ki imamjo prekomerno časa, da vsak dan rinejo v trgovino po sveže stvari.
Magic

Utk ::

Starifotr ne ve, da mesnica dobi piščanca zapakiranega v točno isto pakungo kot ga dobiš v hoferju, samo da imajo tam večje pakete. Potem "mesar" odpre iz folije in zloži na polico, kjer "sveže" čaka nekoga, ki je pripravljen za isto stvar, ki zdaj cel dan stoji na zraku, plačat več kot če je originalno zapakirano v plastiko.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

gruntfürmich ::

starfotr je izjavil:

Vse to nastane izključno iz deviškega aluminija, kajti rondelic ni mogoče delat drugače. Ni mogoče naredit iz recikliranega aluminija. Prav tako nihče tega ne reciklira. In gre na sežig ali pa zakopljejo.

Nič ne gre v neskončnost. Poskusi lotat kak recikliran material. Ali zavarit. Pri aluminiju se ti delajo luknje ob varjenju, tako slab je ta material.

torej se atomi elementa magično spremenijo v nekaj drugega ali enostavno 'izpuhtijo'? ali se niso več sposobni vezat v kristale, tako kot se plastične ali papirne molekule razbijajo?
to hočeš povedati? da univerzalni vesoljni fizikalni zakoni ne veljajo več pri reciklaži?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Barbarpapa2 ::

Lepo drugo soboto tega leta vam želim...

gruntfürmich je izjavil:

starfotr je izjavil:

Vse to nastane izključno iz deviškega aluminija, kajti rondelic ni mogoče delat drugače. Ni mogoče naredit iz recikliranega aluminija. Prav tako nihče tega ne reciklira. In gre na sežig ali pa zakopljejo.

Nič ne gre v neskončnost. Poskusi lotat kak recikliran material. Ali zavarit. Pri aluminiju se ti delajo luknje ob varjenju, tako slab je ta material.

torej se atomi elementa magično spremenijo v nekaj drugega ali enostavno 'izpuhtijo'? ali se niso več sposobni vezat v kristale, tako kot se plastične ali papirne molekule razbijajo?
to hočeš povedati? da univerzalni vesoljni fizikalni zakoni ne veljajo več pri reciklaži?


Pri reciklaži seveda veljajo vsi fizikalni zakoni obče veljavni v našem delu vesolja. In ravno ti zakoni predstavljajo problem...

Npr. pri kovinah zelo redko uporabljamo čiste kovine, skoraj vedno zlitine. Zlitina pa je zmes več kovin ali kovin in polkovin. Ko se zlitino dela iz "deviškega" materiala se v talino osnovne kovie pač dodajajo druge kovine in dobimo zlitino. Pri pripravi zlitine se dogaja marsikaj, določeni materiali odgorevajo in jih je potem manj v zlitini, kot smo jih dodali, spet drugi se kemično vežejo š čim itd (pač v skladu z naravnimi fizikalnimi zakoni, ki pač obstajajo in regulirajo zadevo). Zato pri ponovnem pretaljevanju tako pridobljen material - zlitina ni več čisto identična izvorni. Da se temu približamo je pač potrebno proces kontrolirati in talini dodati to, česr ima premalo. Dodajanje je enostavno, kaj pa odvzemanje? To pa ni več tako enostavno, včasih je celo ekonomsko nemogoče...

Ko se je ravno omenjal aluminij, njegove zlitine delimo na dve veliki skupini, Al zlitine za gnetenje in Al zlitine za litje. Al zlitine za gnetenje so vedno iz primarnega aluminija, iz tega se delajo folije in ekstrudirani profili ter kovani aluminijasti komadi. Imajo pač določeno sestavo, ki jo je pri reciklaži težko zagotavljati. Jim pa pri reciklaži z lahkoto dodamo silicij in tako dobimo tipično zlitino za litje, imenujemo jo Silumin. Praktično ves silumin je pridobljen iz recikliranega aluminija. Tudi star silumin se enostavno reciklira, seveda spet v silumin. Primarni aluminij je drag zaradi obilice lektrične energije, ki je potrebna za njegovo pridelavo. Zato je razmerje pri ceni kilograma Al zlitine za gnetenje in Silumina vsaj 1:3 ali celo več... In ja, Starfotr, al folija se reciklira, če le pride v proces pretaljevanja...

Kaj pa plastika. Poznamo termoplaste, duroplaste in elastomere. Pri duroplastih se med izdelavo izelka zgodi proces zamreženja, ki je termično nepovraten in zato gum (elastomer) in bakelita (duromer) ni mogoče več pretaliti in zato so te skupine plastik tako problematične za reciklažo...Ostanejo nam še termoplasti, ki pa se dajo po strditvi ponovno staliti in spet uporabiti. Zato je večina reciklaže plastike v bistvu pretaljevanje termoplastov. Pa tudi tukaj je zajeb! Termoplasti so polimeri, polimer pa je doolga veriga ogljikovodikov (pa še kaj drugega zraven), ki se lepo držijo skupaj. Ravno od te verige (njene dolžine in prostorske oblike - zviotosti in prepletenosti) so odvisne fizikalne lastnosti. In z vsakim pretaljevanjem se te verige krajšajo. Izkaže se, da je od dolžine teh verig najbolj odvisna žilavost. Načeloma bo izdelek iz vsake naslednje "generacije" reciklata zgledal enako, le vedno bolj krhek bo... Enkrat pridemo do točke, ko postane neuporaben. Če želimo iz več generacij recikliranega materiala spet narediti enakovrednega prvotnemu, moramo poseči po procesih, s katerimi je bil izdelan "deviški" material... in to se ne splača, je bolje enostavno začeti z nafto...


Tako, zdaj pa sem zadovoljen, ko sem vam malo naložil...

Jože

Horas ::

ja lepo napisano in razloženo jože. ;)
8700k+z390, 32gb 3600mhz, 1080ti, 700w gold, 512gb+2x250gb m.2 nvme + 2tb hdd

8500+b360, 32gb 2666mhz, rx 6600, 600w bronze, 512gb+250gb ssd m.2 + 2tb hdd

Miki N ::

Ja lepa razlaga. V bistvu je recikliranju plastik bolj "downcycling" kot "recycling". Jaz še vedno mislim, da je saj PET bolj ekološko kar skuriti saj je kar ok gorivo in ga je na nek način kolikor se čudno sliši škoda za neko "recikliranje". Saj v smislu celotne energetske bilance od proizvodnje naprej.

gruntfürmich ::

PET ni polietilen. polietilen je načeloma 'najčistejše' kurivo.

in kar je takšne plastike kot je PET, PE... se zelo lepo reciklira, ker je tudi odkupna cena na deponiji visoka.
vse kar se na deponiji takoj odkupi in dosega dobre cene, je zaželjeno za (verjetno) reciklažo.
kar pa se pusti na deponiji, pa je verjetno primerno samo za sežigalnico da se zmanjša volumen, če nu ustrezno ločeno...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

fikus_ ::

Seveda pa mora biti dobro sortirana plastika, ker iz mešanice dobiš temu primerno kvaliteto plastike, ali je uporabna, ali pa ni.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

mirator ::

Ravno zato, ker kot običajni uporabnik plastične embalaže, ne veš katera palstika to je, bi morale trgovine kavcijsko prevzemati plastično embalažo in jo one sortirati. Seveda ta vrnitev plastike v trgovine ne bi bila namenjena ponovni uporabi ampak izključno za reciklažo. Seveda so tu poleg raznih plastenk in škatelj, tudi razne folije, ki pa bi dejansko šle v kontejner embalaže pri porabniku.

bm1973 ::

Kavcijo na vsako plastično embalažo, pa bi ljudje sami prinesli nazaj. 10 centov plus...

Pa ne vezano na trgovino, ampak na osebo, s kako Reciklaža kartico.

Potem je to lahko tam nekje kak avtomat, prebere QR kodo z embalaže, pa ve kaka je bila kavcija.

starfotr ::

Plastenke in pločevinke bi ljudje že nosili nazaj. To delajo že danes z manj napora, ko vse skupaj vržejo v smetnjak za embalažo.

Kavcije ne bo na konzerve, jogurotve lončke, tetrapake, embalažo za pecivo ali torte, na razne vrečke za bonbone, za kruh itd. Vsa ta embalaža bo nekje obstala ali ne bo ločena. Ker nihče ne bo v zabojnik za embalažo nesel samo neke malenkosti ampak bo skupaj vrgel med preostanek odpadkov.

Kavcijski sistem je dober, če je uporabljen za povratno stekleno embalažo. Ni pa dober, če gre za druge vrste embalaže.
1
2
»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

The Ocean Cleanup iz velike zaplate smeti zajel slabih 30 ton odpadkov (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		14119605 (14600) Malidelničar
»

Ali je sežig plastične embalaže prava stvar?

Oddelek: Znanost in tehnologija		142048 (1313) alkor
»

Na Nizozemskem odprli testno kolesarsko stezo iz odpadne plastike (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		5211561 (8318) J.McLane
»

kje je fora, da moram ločevat smeti? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža		17739544 (36045) mikic007

Več podobnih tem