Slo-Tech - NASA je uspela rešiti težave, ki jih je imel Voyager 1 od maja letos, ko je začel na Zemljo pošiljati nesmiselne podatke o telemetriji. Inženirji so potrdili slutnje, da je za težavo kriv računalnik na krovu, ki se je pokvaril že pred leti, sedaj pa je Voyager 1 poizkušal pošiljati podatke preko njega. Ko so sondi poslali ukaz, naj podatke pošilja prek sekundarnega računalnika, kar je bila počela do maja, je težava izginila. Telemetrija, ki jo prejemajo z AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo, je spet pravilna.
To pa še ni razlog, da bi si popolnoma oddahnili. Ugotoviti bodo namreč morali, zakaj je Voyager 1 spremenil pot, po kateri je pošiljal podatke. Najverjetneje je ukaz za preklop na okvarjeni računalnik poslal nek drug čip na krovu, kar bi lahko pomenilo, da ima težave tudi ta. Inženirji bodo sedaj pregledali telemetrijo zadnjih treh mesecev, ki jo lahko spet berejo, hkrati pa bodo poizkušali ugotoviti tudi, kaj je povzročilo napako.
Sonda Voyager 1 je najbolj oddaljen predmet, ki ga je človeštvo odposlala v vsemir. V 45 letih je prepotoval 23 milijard kilometrov, kar je 156-krat dlje kot je razdalja do Sonca. S tem je Voyager 1 že v medzvezdnem prostoru, onstran neposrednega vpliva Sončevega vetra (še vedno je v območju, kjer prevladuje Sončeva gravitacija). Svetloba in elektromagnetno valovanje, s tem pa tudi vsi signali, do Voyagerja 1 z Zemlje potujejo 22 ur. Proti Zemlji oddaja z močjo 4 W, kar je dovolj, da njegove signale še vedno prejemamo, saj je antena obrnjena v pravilno smer. Tudi ko je sonda pošiljala napačno telemetrijo, je v drugih pogledih delovala normalno ter sprejemala in izvajala ukaze z Zemlje.
Inženirji, ki danes skrbijo za Voyager 1 in ga popravljajo, niso bili zraven pri njegovem nastanku in izstrelitvi, saj so še hodili v šolo ali se sploh še niso rodili. Po drugi strani so tisti, ki so ga razvijali, že v pokoju. To je predstavljalo precej težav pri odpravljanju te napake, saj so le mukoma našli vso potrebno dokumentacijo. Voyager 1 in 2 sta bila načrtovana kot štiriletni misiji, a sta aktivna že enajstkrat dlje.
Tole je samo noro. Si poskušam predstavljati, kakšna muka je to, da debugiraš 50 let star softver, kjer imaš v najboljšem primeru 22 ur, da vidiš, če patch deluje, v najslabšem primeru pa brickneš satelit 23 mrd km stran.
Dobri so da elektronika spoh še kaj deluje. Očitno je to zgrajeno iz zanesljivih in kvalitetnih komponent. Si ne morem misliti, da so na plošči kakšni elektroliti. Verjetno imajo na zemlji identični kos opreme, da lahko na njej poganjajo programsko kodo in delajo razne teste. Po svoje verjetno ni težko naštudirati vse tem starem krmilju.. ampak vseeno :D noro.
Res, kapo dol vsem (tedanjim in sedanjim) ljudem vpletenim v tale projekt. Vedno znova me razveseli, ko vidim, da Voyagerja še kar harata naprej preko vseh pričakovanih meja.
Verjetno imajo na zemlji identični kos opreme, da lahko na njej poganjajo programsko kodo in delajo razne teste. Po svoje verjetno ni težko naštudirati vse tem starem krmilju.. ampak vseeno :D noro.
To pa še ni razlog, da bi si popolnoma oddahnili. Ugotoviti bodo namreč morali, zakaj je Voyager 1 spremenil pot, po kateri je pošiljal podatke. Najverjetneje je ukaz za preklop na okvarjeni računalnik poslal nek drug čip na krovu, kar bi lahko pomenilo, da ima težave tudi ta. Inženirji bodo sedaj pregledali telemetrijo zadnjih treh mesecev, ki jo lahko spet berejo, hkrati pa bodo poizkušali ugotoviti tudi, kaj je povzročilo napako.
Ne bi bil nič presenečen in nič ne bi bilo narobe, če bi bil razlog neka random interferenca, ki je takrat zadela Voyager. Pač, zaradi tega:
Voyager 1 in 2 sta bila načrtovana kot štiriletni misiji, a sta aktivna že enajstkrat dlje.
A.K.A. grdo rečeno, povsem zasluženo lahko kaj neha delat.
To pa še ni razlog, da bi si popolnoma oddahnili. Ugotoviti bodo namreč morali, zakaj je Voyager 1 spremenil pot, po kateri je pošiljal podatke. Najverjetneje je ukaz za preklop na okvarjeni računalnik poslal nek drug čip na krovu, kar bi lahko pomenilo, da ima težave tudi ta. Inženirji bodo sedaj pregledali telemetrijo zadnjih treh mesecev, ki jo lahko spet berejo, hkrati pa bodo poizkušali ugotoviti tudi, kaj je povzročilo napako.
Ne bi bil nič presenečen in nič ne bi bilo narobe, če bi bil razlog neka random interferenca, ki je takrat zadela Voyager. Pač, zaradi tega:
Voyager 1 in 2 sta bila načrtovana kot štiriletni misiji, a sta aktivna že enajstkrat dlje.
Random interferenca sicer, kot pojem, ne obstaja. Vsaj v inženiringu ne. Na FDVju morda. Vesoljska plovila, satelite tam gori muči več stvari: - visoko nabiti kozmični delci, vključno z rentgenskim sevanjem (to najbolj muči Voyager) - izgubljanje toplote (hlad) (to do neke mere muči Voyager) - menjava toplo/hladno - to se material krči/razteza - to Voyager ne muči - vesoljske smeti - to Voyager ne muči
Voyager bo prenehal delati, ko mu bo dokončno zmanjkalo energije. To so sicer zunanji vplivi. Lahko so interni vplivi, ki pa bi se verjetno že pokazali do sedaj (da en instrument neha delati in povzroči recimo padec napetosti na vodilu, kar vpliva na drug instrument).
To pa še ni razlog, da bi si popolnoma oddahnili. Ugotoviti bodo namreč morali, zakaj je Voyager 1 spremenil pot, po kateri je pošiljal podatke. Najverjetneje je ukaz za preklop na okvarjeni računalnik poslal nek drug čip na krovu, kar bi lahko pomenilo, da ima težave tudi ta. Inženirji bodo sedaj pregledali telemetrijo zadnjih treh mesecev, ki jo lahko spet berejo, hkrati pa bodo poizkušali ugotoviti tudi, kaj je povzročilo napako.
Ne bi bil nič presenečen in nič ne bi bilo narobe, če bi bil razlog neka random interferenca, ki je takrat zadela Voyager. Pač, zaradi tega:
Voyager 1 in 2 sta bila načrtovana kot štiriletni misiji, a sta aktivna že enajstkrat dlje.
Random interferenca sicer, kot pojem, ne obstaja. Vsaj v inženiringu ne. Na FDVju morda. Vesoljska plovila, satelite tam gori muči več stvari: - visoko nabiti kozmični delci, vključno z rentgenskim sevanjem (to najbolj muči Voyager) - izgubljanje toplote (hlad) (to do neke mere muči Voyager) - menjava toplo/hladno - to se material krči/razteza - to Voyager ne muči - vesoljske smeti - to Voyager ne muči
Voyager bo prenehal delati, ko mu bo dokončno zmanjkalo energije. To so sicer zunanji vplivi. Lahko so interni vplivi, ki pa bi se verjetno že pokazali do sedaj (da en instrument neha delati in povzroči recimo padec napetosti na vodilu, kar vpliva na drug instrument).
Fair enough. Z "random" nisem mislil resnično naključno, ampak bolj nepredvideno s strani upravljalcev Voyager-ja. Ker verjetno ne poznamo tistega dela vesolja dovolj dobro, da bi vedeli, da je ravno v nekem omejenem območju, skozi katerega gre Voyager, npr. sevanje, ki bi lahko vplivalo nanj. Tudi če Voyager meri take stvari, ga verjetno ne bi mogli dovolj hitro preusmeriti nekam drugam, kjer bi z dovolj veliko gotovostjo vedeli, da tam tega sevanja ni. Thus, "random" namesto tega romana. Tako, kot je PI za fizike 3.14 ali še raje kar 3.
Voyager bo guznil, ko se bodo njegovi trije RTG-ji dokoncno znucali. Bo pa vedno vecja tezava najti koga, ki se zna Fortran in C, da bodo lahko vzdrzevali zadevo (softver originalno spisan v Fortran 5, kasneje portan na Fortran 77, zdaj je pa dobrsna mera portana v C)
V današnjih časih, ko je vse Made in China, RoHS, varčevanje na vsakem koraku ... niti nismo sposobni naredit česa tako trajnega in delujočega.
Kolikor razumem je RoHS občutno poslabšal zanesljivost elektronskih komponent. Slabo za Novi Voyager, ampak najbrž res dobro za okolje, če bodo Applovci in Samsungovci malo manj smetili s svincem na okoli.
C se uporablja marsikje in je daleč od zastarelega jezika. Kolikor je meni znano, vesoljska industrija uporablja lead solder zaradi nekega zelo specifičnega razloga. Če kdo ve, zakaj, naj prilepi link.
NASA je to zelo dobro raziskala, a tudi drugje se najde informacije. Ne da se mi iskat povezave, a razlog so whiskerji. To so kristali, ki rastejo iz spajke in lahko naredijo stik na drug bližnji kontakt. Brez vibracij in gravitacije zlahk zraste več milimetrov. Pojav je problem elektronike tudi na zemeljski površini. Rast spodbuja električno polje in seveda odsotnost vibracij. Prisotnost svinca zelo zmanjša pravilnost in s tem dolžino teh kristalov. Te nitke so zelo tenke, zato jih kakršenkoli vir (lahko tudi izhod) električne napetosti z relativno nizko impedanco dobesedno skuri. Lahko pa predstavljajo resno težavo, če se gre za visoke imepedance. Avtomobilska industrija jih zelo resno jemlje in zato postavlja omejitve razvijalcem. Žal pa ta pojav mnogim elektronikom ni znan. Tudi meni ni bil še kako desetletje nazaj.
