Projekt Loon je bil celo med Googlovimi-poševnica-Alphabetovimi v eksperimentalnem oddelku X eden tistih, pri katerih se je zainteresirana javnost v glavnem začudeno muzala, a je imel vendarle stvarne tehnične temelje. Namera je bila namreč z zelo lahkimi baloni na nebu ustvariti mrežo letečih oddajnikov in tako prinesti dostop do interneta na področja, kamor signala drugače ni mogoče dostaviti. Že ime pravzaprav razkriva, kako malo vere v uspeh so imeli pri Googlu ob njegovem rojstvu leta 2013, toda inženirji so skozi leta vendarle zmogli dovolj konstanten napredek v tehniki, da je zadeva leta 2018 postala polnopravna Alphabetova podružnica. Zabeležili so tudi že več praktičnih uspehov; med drugim so omogočili zasilno komunikacijo po orkanu Maria v Portoriku leta 2017 in po predlanskem potresu v Peruju. Prva komercialna dejavnost je lani stekla v Keniji in videti je bilo, da Loon celo dobiva praktično obliko ter prehaja v stvarno storitev. A sedaj vemo, da mu je vseeno nekaj zadnjih metrov do cilja zmanjkalo.
V Alphabetu pravijo, da je tehnološka polovica projekta napredovala z velikimi koraki in bolj ali manj zadoščala zahtevam. Firma je v zadnjih letih lansirala po 250 balonov letno; ti so delovali na višini okoli 20 kilometrov in to nepretrgoma kar okoli 300 dni. V bistvu gre za res navdušujoč inženirski podvig, kajti baloni nimajo lastnega pogona, temveč za premeščanje uporabljajo izključno potovanje na zračnih tokovih, ki jih lovijo s spremembami višine. Nadzor ima obenem od lanskega leta skoraj v celoti v rokah Googlova strojna inteligenca, ki se je naučila balone optimalno usmerjati. Problem pa je bil očitno drugje - na komercialnem koncu. Na kratko povedano: storitev je bila predraga za tistega, ki mu je bila namenjena. Ker tudi odročni podeželski predeli širom sveta v zadnjih letih vidijo dosti vlečenja kablov in satelitskega interneta, so črne lise ostale praktično res le okoli hudo revnih krajev s kaotičnimi družbeno-političnimi razmerami; takšne stranke pa si Alphabetovih storitev s čela napredka običajno ne morejo privoščiti. Gotovo ima prste poleg tudi SpaceXov uspeh z omrežjem Starlink, oziroma nasploh bujen razvoj satelitskega interneta.
Opazovalcem seveda ni ušlo, da lahko sedaj na zelo dolg spisek projektov, ki so jih pri Alphabetu usmrtili, dodajo še enega nesrečnika. Pri čemer je malo hecno, da so baloni sami pred štirimi leti na smetišče odnesli širjenje interneta z droni. V podjetju seveda ne bodo zavrgli obilice izkušenj, ki so jih z Loonom pridobili in bodo del razvojne ekipe premestili v projekt Taara, kjer skušajo podatke pošiljati z laserji (in ki se je pravzaprav rodil skozi raziskave komunikacije med baloni v Loonu). V Keniji bodo sicer baloni na nebu predvidoma še do marca, nakar bo sledil umik in Loon bo dokončno zaprl vrata.
