Jeziki Evrope

Slučajno sem v temi "Opozori moderatorja" zasledil temo "Latinščina kot uradni jezik Evrope". Nekoliko sem se zamislil in dejansko ne bi bilo slabo, če bi se za sporazumevanje med ljudmi, že v osnovnih šolah v vseh državah EU učili n.pr. 4 jezike. Ker je Velika Britanija izstopila, prav gotovo angleščina ne bi več bila v izbiri. Lahko bi bila nemščina, verjetno tudi francoščina, potem pa ali italijanščina ali španščina in kot četrti se mi zdi, da kot je bilo že nekdaj v Jugoslaviji, srbohrvaščina. Ta bi namreč lahko pokrivala vse slovanske države.
Pa ne me sedaj napadati, ker nisem mislil nič slabega. To je bil samo nek preblisk o katerem pa seveda lahko debatiramo in mogoče ne bi bilo slabo, če bi se o tem še kdo zamislil. Ne govorim pa, da bi to bili uradni jeziki v Evropi ampak samo za sporazumevanje.

Odkrivas toplo vodo. Tole z ucenjem stirih tujih jezikov v solah je pa tako ali tako absolutno pretiravanje.

Najbolje bi bilo, da bi imeli npr. esperanto, namesto angleščine. Ker Nemci bi želeli, da je vse v nemščini, francozi, da je vse v francoščini...

Tako, kot imamo na EURO bankovcih narisane fiktivne zgradbe.

MadMicka je 16. jan 2021 ob 12:49 izjavil:

Prav bi bilo, da bi imeli v EU en uradni jezik

Glej lekcijo Jugoslavija, uradni jezik srbohrvaščina.

Sem za, da se uvede kakšen dodaten tuj jezik, ampak štiri je pa definitivno preveč. Saj je dobro znati tuj jezik, ampak ne rabimo biti pa vsi poligloti :) Ko sedaj pogledam za nazaj, bi z veseljem imel še en dodaten tuji jezik že v osnovni.

Angleščina + nemščina/italijanščina/ruščina/španščina. Govorim v enakem obsegu kot je angleščina.
Bi dodal tule poleg še mandarinščino, ampak imamo premalo profesorjev, ki bi znali kvalitetno učiti ta jezik.

Sem pa absolutno proti, da se ukine angleščina. To je jezik, ki je res lahek za naučit, govori se globalno in se bo verjetno še naprej vsaj še našo celotno generacijo. Pravtako definitivno nebi uvajal srbo-hrvaščine. Že tako se po šolah govori ta jezik (vpliv vrstnikov), potem pa naj bi to dodali še v učni načrt?

Nehajte sanjat. Angleščina je defacto standard pri oddaji člankov v mednarodnem prostoru. Pa najsi gre za rumeni žurnalizem ali pa znanstvene članke.
Biznis laufa tudi prek angleščine.
Te bolane ideje so privlekli v svet Evrope par naci latino populistov.

Kaj češ, niso še prebrali zgodbe o Babilonskem stolpu ...

Že zdaj je očitno, da jih razumejo samo "posvečeni" ... ;)

Lonsarg je 16. jan 2021 ob 13:36 izjavil:

Od kar je šla Anglija ven je angleščina dokaj "fer" do vseh članic EU ker ni od skoraj nobene, no južni irci jo še imajo in pa švicarji kot sekundarno, ampak ni pa od nobene velike članice.

Ti se trivialno resi s tem da se uci/uporablja "American" English.

mirator je 16. jan 2021 ob 01:41 izjavil:

... dejansko ne bi bilo slabo, če bi se za sporazumevanje med ljudmi, že v osnovnih šolah v vseh državah EU učili n.pr. 4 jezike. Ker je Velika Britanija izstopila, prav gotovo angleščina ne bi več bila v izbiri. Lahko bi bila nemščina, verjetno tudi francoščina, potem pa ali italijanščina ali španščina in kot četrti se mi zdi, da kot je bilo že nekdaj v Jugoslaviji, srbohrvaščina. Ta bi namreč lahko pokrivala vse slovanske države.

Kot že rečeno, angleščina je sedaj še boljša opcija, saj UK ni več v Uniji in je lahko glavni jezik nek tretji jezik. Ja, angleščina je sicer še uradni jezik na Irskem in na Malti.

Angleščino večinoma razumejo in govorijo prebivalci vseh germanskih držav in tudi vzhodnoevropskih slovanskih držav, prav tako Finci in Madžari. Tudi mlajše generacije Italijanov govorijo in razumejo angleško. Problematični so le Francozi in Valonci ter Španci.

Srbohrvaščina ne more pokrivati vseh slovanskih držav, že poljščino ima za materinščino več ljudi, kot pa jih razume srbohrvaško.

Nedasemiveč je 16. jan 2021 ob 13:44 izjavil:

Sem za, da se uvede kakšen dodaten tuj jezik, ampak štiri je pa definitivno preveč. Saj je dobro znati tuj jezik, ampak ne rabimo biti pa vsi poligloti :) Ko sedaj pogledam za nazaj, bi z veseljem imel še en dodaten tuji jezik že v osnovni.

Angleščina + nemščina/italijanščina/ruščina/španščina. Govorim v enakem obsegu kot je angleščina.
Bi dodal tule poleg še mandarinščino, ampak imamo premalo profesorjev, ki bi znali kvalitetno učiti ta jezik.

2 tuja se je treba učiti v gimnaziji (v pravi gimnaziji, kjer niso vse 4-letne šole poimenovane kot 'gimnazije, bi se gimnazijci morda celo 3 lahko naučili, ker imaš kar pametne ljudi vpisane), v to ni dvoma. v poklicni srednji ajde samo 1, ker je folk res zabit.

drugače pa angleščina + nemščina ali francoščina. francoščina je jezik diplomacije, in zato je 2 najpomembnejši na svetu. italjanščina, ruščina, španščina so jeziki za bebčke ali pa za tiste ki res s temi državami sodelujejo.

drugače pa ja, znati recimo 4 tuje jezike bi bilo zares fino, ampak za 95% folka čisto nerealno (čeprav niti ni tako zelo zahtevno; vsaj neke osnove).

gruntfürmich je 16. jan 2021 ob 20:07 izjavil:

francoščina je jezik diplomacije, in zato je 2 najpomembnejši na svetu.

To je šala? Francoščina je bila jezik diplomacije v 19. stoletju, v 20. stoletju so se mirovne pogodbe pisale v angleškem jeziku. Francozi pač niso uspeli kake vojne zmagat sami.

Aja, sedaj sem se spomnil. V potnih listih in na mejnih prehodih so neke francoske besede. Oh pardon, res je, zato je jezik diplomacije .

Jeziki so super stvar, če si nek (recimo pač, tehnični) stručko in še talent za jezike, meni je samo žal, da jih ne znam več, jebiga, to odpira priložnosti. Mladino učim(o) in (bi) plačali učenje vseh teh jezikov+kitajskega, če bi imeli voljo se jih učit. Jaz sem že malo prestar/prelen/preneumen (izberi po lastni presoji), pa če nekega jezika ne uporabljam, vsakih 6-12 mesecev znanje vidno oslabi, saj se popravi ob priliki, ČE rabim.

Sem že povedal, da sem enemu težkemu f*ckerju favš, človek dela tak profit letno, da glava boli, osebje pa fijuuuu, že, če te globlje pogleda, te malo vznemiri... Se je samo smejal, ko sem pohvalil ekipo, vse je razumel iz prve, prasec :-)

Latinščina je precej zahteven jezik, poleg tega je pa precej omejen in zastarel.

Najboljša kombinacija trenutno bi bila angleščina in mandarinščina :)

Phantomeye je 16. jan 2021 ob 22:44 izjavil:

Latinščina je precej zahteven jezik, poleg tega je pa precej omejen in zastarel.

Zastarel ? Mrtev.

nergac je 16. jan 2021 ob 22:52 izjavil:

Ameriška angleščina in kitajske pismenke.

To dvoje skombinirati.

Tak futurističen scenarij.

Si malo prevec gledal Firefly ?

Nic "odvisno od definicije":

An extinct language is a language that no longer has any speakers, especially if the language has no living descendants. In contrast, a dead language is "one that is no longer the native language of any community", even if it is still in use, like Latin.

gruntfürmich je 16. jan 2021 ob 20:07 izjavil:

drugače pa angleščina + nemščina ali francoščina. francoščina je jezik diplomacije, in zato je 2 najpomembnejši na svetu. italjanščina, ruščina, španščina so jeziki za bebčke ali pa za tiste ki res s temi državami sodelujejo.

Ne vem če so bebčki tisti, ki se učijo teh jezikov. Katerih koli jezikov, pravzaprav, kaj šele teh s toliko govorci in tolikšnim kulturnim in gospodarskim potencialom, kot ga imajo našteti. A se ti sploh sanja v koliko državah po svetu govorijo špansko? Zveni, kot da se ti ne bi.

Z gospodarskega vidika imata pri nas verjetno najvišjo vrednost angleščina in nemščina, slednja tudi zato ker je Avstrija naša soseda. Podobno velja za italjanščino na primorskem, mađarščino na vzhodu, zaradi še vedno aktualnih kulturnih in gospodarskih povezav po celi bivši državi in zaradi sosednje Hrvaške, pa tudi srbohrvaščine nikakor ni za odpisat.

Angleščina. Govori se po celem svetu, v multinacionalkah je to uradni jezik. Vse ostalo je drobljenje potenciala in zmanjševanje prednosti, ki jo evropska civilizacija ima. To govorim za učenje jezikov, kot je bilo prisotno v moji generaciji.
Po drugi strani pa če bi se učili jezike od vrtca naprej, se je mogoče res dobro naučiti več jezikov in to tako, da jih govoriš brez da bi razmišljal o samem jeziku.
Vsekakor nisem za neko eksperimentiranje in izumljanje novih jezikov ali politično vsiljevanje neobičajnih jezikov. Naj se otroci rajši kot x dodatnih jezikov učijo naravoslovje.
Sam bi pri angleščini šel tako daleč, da bi bilo dobro znanje obvezno za vse poklice, ki imajo opravka s končnimi strankami, tako da bi lahko kdorkoli šel v trgovino ali na katerikoli urad in se vse zmenil v angleščini. Tudi v zadnji EU vukojebini.

pegasus je 16. jan 2021 ob 13:31 izjavil:

MadMicka je 16. jan 2021 ob 12:49 izjavil:

Prav bi bilo, da bi imeli v EU en uradni jezik

Glej lekcijo Jugoslavija, uradni jezik srbohrvaščina.

V jugoslaviji so bili uradni jeziki srbsko-hrvatsku, makedonski in slovenski jezik.

Gagatronix je 16. jan 2021 ob 23:55 izjavil:

Phantomeye je 16. jan 2021 ob 23:40 izjavil:

Gagatronix je 16. jan 2021 ob 23:20 izjavil:

Nic "odvisno od definicije":

An extinct language is a language that no longer has any speakers, especially if the language has no living descendants. In contrast, a dead language is "one that is no longer the native language of any community", even if it is still in use, like Latin.

Bom uporabil drug izraz. Latinščina je "mrtev" jezik po tvoji zgornji definiciji, ni pa izumrl:

Extinct language @ Wikipedia

Pa še en problem obstaja pri tvoji definiciji. Latinščina se je "razvejala" v druge jezike. Tako, da v tem kontekstu ni umrla - iz evolved.

Language death @ Wikipedia

Dobesedno iz "Extinct language" clanka sem kopiral definicijo, ampak vazno da si ti najvecji pametnjakovic tu gor, ane.

Latinscina je po vseh definicijah mrtev jezik, pa ce se ti na glavo postavis. Tudi iz SCS se je razvil cel kup slovanskih jezikov, pa to ne pomeni, da SCS ni mrtev jezik.

Dobro preberi tale stavek. Kar je v boldu, si ti nalimal. Prvega dela pa ne.

An extinct language is a language that no longer has any speakers,[1] especially if the language has no living descendants.[2] In contrast, a dead language is "one that is no longer the native language of any community", even if it is still in use, like Latin.[3]

An extinct languge = nima več govorcev. Dead = ni več native language.

Tako, da latinščina je mrtev, ni pa izumrl. Kar sem se popravil.

Potem pa drugi link pravi, da je jezik "mrtev" ne mrtev. Narekovaji so pomembni. Ker mrtev pomeni, da ni vrnitve nazaj, "mrtev" pa inactive.

Itak si pa ti z vsem tem začel, ko sem jaz rekel, da je latinščina zastarela za današnjo uporabo. Kar pa drži.

Gagatronix je 17. jan 2021 ob 03:40 izjavil:

Jaz nisem trdil da je latinscina izumrl jezik, to si ti iz lastne riti privlekel.

Sem pa rekel "zastarel". Pa si me šel popravljat. Čeprav nisem rekel nič napačnega. Jebiga.

avom23 je 17. jan 2021 ob 11:11 izjavil:

Učiti se jezik je po moje tudi spoznavati kulturo, zgodovino, pa tudi politiko. Tako da učiti se npr mandarinščino je, pa naj me kdo popravi, če nimam prav, bolj zahteven projekt kot učiti se ruščino ali angleščino (razen če npr. tvoja boljša polovica govori ta ali on jezik in ti pride v kri).

Bi bilo zanimivo slišati od koga iz našega okolja, torej npr. Slovenca, ki se je naučil tekoče aktivno govoriti in pisati mandarinščino.

Mislim, vsak človek se je sposoben naučiti katerega koli jezika. Uspešnost je v veliki meri odvisna od tega, kdaj si bil prvič izpostavljen in koliko časa. Zato pa najbolje obvladamo materni jezik.

Ja, lahko vprašaš študente "kitajščine". :P

> Saj se razume, da gre ucenje jezika verjetno z roko v roki z ucenjem kulture in zgodovine nekega naroda ali pa skupine narodov, spoznavanje njihovih kulturnikov kot so pisatelji npr. ali pa vsaj pop kulture.

Ko bi le to bilo res, pa sem videl ucni material, ki ga imata vnukinji v soli, pa me srat prijemlje, sama slovnica in nicesar drugega.

avom23 je 18. jan 2021 ob 14:44 izjavil:

Po mojem mnenju gre hitreje ucenje ce se "zagledaš" v kaksnega pisatelja npr. ali če vzljubis kaj kar ponuja pop kultura.

Normalno, slovnica kot teorija, praksa pa kot aktivna raba, problem je (in je velik), če znaš slovnico kar v redu (slovnica je v bistvu samo algoritem, ki ga dandanes hitro osvojiš, če si moral kdaj latinščino), nimaš pa kilometrine - prenosa v prakso, potem pa se ti ljudje čudijo, kako poznaš pravila jezika bolje kot sogovorniki, v bistvu nativni govorci, ne zmoreš pa aktivno govoriti kaj drugega kot nekaj osnovnošolskistev, ki so pač premalo za resen biznis.