Moderni traktorji in kombajni so računalniki na kolesih

vsi prihajate do zaključka da tega slovenski kmet ne potrebuje.
upam da še ugotovimo da tudi subvencij ne potrebuje.

Velki je 3. jan 2021 ob 19:29 izjavil:

Se popolnoma po nepotrebnem kregate. Ta tehnologija (GPS) je seveda (lahko) zelo koristna na velikih kmetijah, ki jih v Sloveniji ni (morda kaka v Pomurju). Za 99 % slovenskih kmetov popolnoma nepotrebna.
Imam tudi jaz star traktor (70KM, vse štiri) in majhno kmetijico (12 h).
Sicer se z poljedelstvom ne ukvarjam (ker se mi na tako majhni kmetiji to seveda ne splača) ampak tudi če se bi, bi z 3 brazdnim plugom vse zoral v 2-3 dneh. Seveda tako preciznega doziranja škropiva (kot je opisano v članku) povprečen slovenski kmet tudi ne potrebuje.
Klima in vzvratna kamera seveda ne bi škodili (kamero si sicer lahko kupiš posebej ne glede na traktor magari za IMT). Tudi zvočna izolacija kabine bi prišla prav (imam pa slušalke tako da se da preživet). Vzmetenja na tako majhni kmetiji traktor ne rabi. Ostale tehnologije bi tudi prav prišle...
Vse zgoraj naštete pomanjkljivosti se na zdravju uporabnika na tako majhni kmetiji ne bodo poznale! Produktivnosti tudi ne bodo bistveno povečale! Rezervne dele za moj traktor bom pa tudi verjetno še zelo dolgo upal kupiti (če mi ga bodo seveda birokrati še dovolili uporabljati). Zato torej je nov traktor popolnoma nepotreben!
Edini razlog zakaj bi POVPREČEN slovenski kmet danes rabil nov traktor je morda okoljski vidik (domnevam, to bi seveda bilo potrebno preračunati)!

Ker si traktor kupil PRED UVEDBO BILOKATEREGA odloka o onesnaževanju, EURO X motorja in nevem katerem členu, ki se ga bodo kre...i, uuups birokrati v naslednjih 250 letih zmislili mu lahko samo pokažeš sredinec in se mu nasmehneš.

Jaz nazalost nimam izkusenj z novimi brezhibnimi traktorji.

Odrasel sem na Steyr 1957 T80,
IMT 539 z razbito kabino in Tomo Vinkovic 419.

Tako, noben od teh treh traktorjev nikoli ni bil izpraven za v promet. Zavore so bile boljkone kot za okras na vsakem. Pri IMTju sm pac v gozdu na hribu zaviral enostavno tako, da se spustil nakladac z hlodom hrasta gor v zemlo in se je cez kake pol metra ustavil na zadnjih dveh kolesih, ostala kolesa so bla konstantno v luftu. Ni to nic kaj takega, ce znas kaj delas.

Pr Steyrju vsaka malo vecja obremenitev ga je pri pospesevanju dvignila pol metra v luft. Smo tudi delali generalko za oldtimerja, ko je blok pocil. Cilinder smo kr dal notr od enga Csepel modela po orginal diferencial smo pa sli nekam dalec dalec v Avstrijo.

Tomo se mi je pa v goricah med frezanjem nekega dne na sredini enostavno od utrujenosti materiala prelomil na pol, se dobro da sem frezal v najpocasnejsi prestavi in sem ga uspel ustaviti oz. vzeti ven iz prestave.

Ze kot mulc nas Steyr od samega ni vzgal, ga je trebalo z IMTjem potegnit. To se dela tako, vzames 10 metrsko zajlo z imtjem potegnes na travniku potegnes Steyrja, iz IMT skocis ven skocis na steyra med tem ko ga vleces, das v prestavo zakurblas, vzames iz prestave, skocis dol in bezis nazaj do IMTja skocis v kabino in peljes naprej dokler se steyr ne ustavi. Na sreco mamo glih dovolj velek travnik doma, da je to izvedljivo bp.
No pozneje, smo pa le predelali zaganjac in alternator, da si ga lahk 1x na teden normalno vzgal.

No Tomoja imamo zdaj samo se za rezervo, smo nabavli drugega 419 rabljenga, ker je po tistem ko smo ga zvaril nazaj skup, padel dol sprednji del zracnega hlajenja.

Pr stajerju je vodni blok konstantno puscal, ce si delal znjim cel can, si moral s sabo vodo nosit in dolivat. Tut na IMTju je neki cajta blok puscal. Tisto smo popravli.

Pa se en nasvet, pozim pomaga, ce se v vodni blok nalije vroca voda, ce ne vzge normalno. Isto velja za IMTja, ko so kake -10 pa taksne fore. Na njivo res ne gres v tem casu, ampak je pa najbolj primeren cas it po prikolico drv.

Pa se bi lahko nasteval o "smrtno nevarnih" dogodivscinah. Pr nas dnara za nov traktor nikoli ni bilo, za popravljanje pa tudi ni slo kaj dosti. Je pa blo dovolj za samooskrbo zivali, kosnjo in spravljanje trave za krave in frezanje malo vec kot 1000 trsov goric in samooskrbo z drvami.

Celo psenico sem vozil s trosilcem v Mursko. Priklop spodaj, ker drugace se je po hribu navzgor dvignil. V tretji prestavi itak nisi prisel v hrib. Dol pa tudi ziher je ziher v 2. z zategnjeno zavoro, saj je bla prikolica s psenico povisana z deskami za pol metra parkrat tezja od traktorja samega.

To brez kabine se strinjam, celo prinas v susnem obdobju v prekmurju na ilovici je super, ne samo da imas usta polna zemlje in med zobmi ti ze skrta pesek. Cote so ble take, da so ble za skurit po delovni akciji, no sicer sem se trudil cimvec delat poleti samo v kratkih hlacah in coklah/japonkah, si prisu domu pa se z slaufom najprej splahnil preden si stopil v hiso.

Tla pod pedali IMTja je oce na vsake tolko zvaril nazaj, ko je pleh odpadel. Zavore so pa koncno delale, ko je zadaj prebilo olje, ker so semeringi popustili in je olje teklo kr ven iz osovine. To je bil sele projekt, pol smo prvic nekje 2004 naredili konkretno generalko, da so tut zavore nekaj casa redno delale, ker niso ble mastne.

Lp.

Nov traktor je ziher fajn. Verjamem tudi, da bi bil glede na zgornje ena proxima povsem dovolj za nas in predvsem 100x bolj varna in udobna.
Da bi pa rabil vec kot to pa ni nujno, je pa fajn. Sigurno. Aja no pa se enkrat, prinas se v hrib ponavadi orje horizontalno, razen ce bi hotel da naliv spere celo ilovico, se opravicujem njivo v dolino.

Obracalni plug je pa itak najvecji luksus ever. Smo mel eno presneto njivo, na koncu katere je bil manjsi prepad pa se nisi mogel obrnit pa si lepo sel rikvec nazaj po celi njivi in oral vedno horizontalno navzgor, ker je njiva bla drugace vsako leto za eno brazdo nizje.

Se enkrat LP, tistim k misli, da se nisem sedel za volanom. Za volanom sem moral sedeti ze pr 6 letih, ko je dedek nalagal seno, jaz pa sem moral stopiti z obema nogama na sklopko, da sem jo lahko s svojo tezo dovolj do dol pritisnil. 2-3 leta pozneje, pa sem ze lahko boljkone vse sam delal, pr 14ih pa sem ze zacel z akrobacijami po dveh kolesih in izzival usodo.

Aja luci je se nekdo zgoraj omenil. Luci na traktorju niso delale od mojga rojstva na nobenem, pozneje sem sam zvezal kable do vsaj sprednjih luci, smo pac nehali delati v mraku in zaceli zgodaj zjutraj poleti. Ni blo roznato, ampak ni pa blo nemogoce.

V prekmurju pretezno na malih vaseh prevladuje revscina in so njive med najmanjsimi, zato ni pretirano novih traktorjev. Tam od Mure proti zahodu naprej je slika povsem drugacna.
Tja hodimo prekmurci si ogledovat nove traktorje na dvoriscih.

Nisem bral vsega zapisanega. Nekateri pišete o samooskrbi s prehrano v času Yuge (več pridelali z IMT539) in sedaj (manj samooskrbni z JojnDeere serija 5M). Pozabljate na bistveno razliko, tedaj ni bil na njivi samo IMT, ampak precej ljudi, ki so ročno delali, sedaj se pa več naredi s stroji, hitreje, . . .
Res je tudi, da je v SLO zelo malo kmetij/kmetov, ki lahko učinkovito izrabi nove moderne stroje. Generalno in na dolgi rok SLO kmet ni konkurenčen enemu nemškemu, nizozemskemu, . . . kmetu z nekaj 1000ha obdelovalne zemlje. EU kmet ima stroj prilagojen točno določenemu opravku na kmetiji in ta stroj v npr. 5-ih letih odsluži. Na manjših SLO (hobi) kmetijah delajo tudi stroji stari 40 let in več.

Vsekakor pa je potrebno slediti napredku, uporabljat dosegljivo, učinkovito in razmeram prilagojeno tehnologijo, ker brez tega še toliko hrane ne bomo pridelali.

Jaz naceloma niti ne vidim problema v mikrokmetih, ki svojih 1-5HA mesanih pridelkov za sebe in svoje zivali obdelujejo s svojim 40 let starim ursusom al karkoli. Na parcelah kamor z tako ogromno zverino kot zgoraj niti ne prides.
Ta si ne bo z subvencijo kupoval traktor za 300k ali vec, ce si bo ze kupil, si bo kupil kaj rabljenega za 10k ali novega za maaaaksimalno 30k brez subvencije, ampak z nasparanim denarjem takrat ko stari crkne ali razleti.

Meni grejo v nos bolj tisti, ki imajo malo vec povrsin kot tejle mikrokmetje, ampak niso pa niti srednje veliki kmetje. So pa dovolj veliki in dovolj zviti, da izkoristijo subvencija na en ali drug nacin.

@perci
been there done that, men je blo celo se bolj zanimivo pr desetih stisnt sklopko levo in zavoro desno hkrati tako, da sm se drzal za volan in potiskal dol na obe nogi.

Takle Linder je že prav super stroj za manjše kmetije, sploh hribovske.
In tole je staro lahko že 20 let, brez preveč elektronike in in še vedno dela super.

Takle zetor

Pa je tudi povsem spodobna opcija in še ne dolgo nazaj zlati standard slo kmetij.

Razni IMT, Štore, Universal,... tisto so pa prava jajca in smrtne pasti.

Sicer je pa bistvo, da se moramo kot družba boriti za pravico do popravila in za to, da si izdelke lastimo v celoti in ne samo najemamo.

To drsenje v cono, ko nismo več lastniki izdelka ampak samo še najemniki/uporabniki skupaj z omejevanjem možnosti popravila je ena velika jeba, ki bo še povzročala glavobole.

PrimoZ_ je 4. jan 2021 ob 12:34 izjavil:

Sicer je pa bistvo, da se moramo kot družba boriti za pravico do popravila in za to, da si izdelke lastimo v celoti in ne samo najemamo.

To drsenje v cono, ko nismo več lastniki izdelka ampak samo še najemniki/uporabniki skupaj z omejevanjem možnosti popravila je ena velika jeba, ki bo še povzročala glavobole.

vsekakor.
ampak za ene pa je vseeno lažje, da so samo najemniki strojev. recimo kot vidimo službene avte ipd.
avto morda delovati in biti na voljo brezhiben. za drugo pa te ne briga.
recimo en vidik.
morda za nekoga tudi traktor ali kakšen večji stroj, ki ga ne potrebuješ vsak dan ampak 1× letno in ga sam upravljaš.

gruntfürmich je 4. jan 2021 ob 14:02 izjavil:

PrimoZ_ je 4. jan 2021 ob 12:34 izjavil:

Sicer je pa bistvo, da se moramo kot družba boriti za pravico do popravila in za to, da si izdelke lastimo v celoti in ne samo najemamo.

To drsenje v cono, ko nismo več lastniki izdelka ampak samo še najemniki/uporabniki skupaj z omejevanjem možnosti popravila je ena velika jeba, ki bo še povzročala glavobole.

vsekakor.
ampak za ene pa je vseeno lažje, da so samo najemniki strojev. recimo kot vidimo službene avte ipd.
avto morda delovati in biti na voljo brezhiben. za drugo pa te ne briga.
recimo en vidik.
morda za nekoga tudi traktor ali kakšen večji stroj, ki ga ne potrebuješ vsak dan ampak 1× letno in ga sam upravljaš.

Temu se reče leasing - in nekdo (bančna firma) je vseeno lastnik. Da bi stvar samo plavala v zraku, to ne gre.
Leasing je popularen v zahodnih državah, kjer delodajalci nagrajujejo delavce z uporabo avta, država pa to zraven gleda, ker so sicer visoki davki, imaš pa tudi fabrike teh avtov v tej isti državi.

In si ljudje 3 leta stare avte, s 45.000km dajo zamenjati za boljšega, oz. novejšega.

Lizing pa lepo laufa tudi v Sloveniji, kjer bi si ljudje radi kupili nov lep avto, pa niso kreditno sposobni iz 100 razlogov (dobivajo potne naloge, denar na črno, imajo firme v tujini, se skrivajo zaradi otroških dodatkov) in potem imajo lizing avta za 12.000EUR.

Lizing tudi lepo laufa na poštni nabiralnik firme, kjer firma nič nima (razen TRR in poštnega nabiralnika). To so kaki dobavitelji bolnicam, pa gradbinci izvajalci, ki šopajo lizinge na hude BMWje in Mercedese, po principu, dokler gre, gre. So se v preteklosti opekli pri raznih "baronih" in sploh "baronicah", ki delajho vse, samo plačujejo računov ne. In sedaj izvajalci furajo poštni nabiralnik firme.

To pa s kmetijskimi stroji nima veze. Kmetje lizing jemljejo na doo, ker nočejo vzeti kredita, za katerega bi poterm kot garancijo morali dati hipoteko na nepremičnino. Vsaj dva taka kmeta poznam.

jero_no1 je 4. jan 2021 ob 14:24 izjavil:

Si bom dovolil napisati komentar, čeprav bo verjetno kar dosti priletelo nazaj.
Kot je bilo že napisano, večina avtorjev komentarjev kaj več od farming simulatorja in nekajkrat na leto IMT 539 (in podobnih) ni videla. In ko nekajkrat na leto sediš v traktorju po urco ali 2 pri 35+ stopinjah in na prahu, to nekako preživiš. Če si pa med sezono vsak dan 12-15 ur v traktorju, potem pa hudičevo občutiš razliko med Zetorjem letnik 90 ali Fendtom 2010+. Sam sem do malo čez 30 živel na precej veliki kmetiji (cca. 35 ha obdelovalne zemlje in 140 glav goveda) in lahko dam praktičen primer - sem delal bale s traktorjem starim dobrih 25 let (ki je bil v času proizvodnje sicer eden najboljših) in po 12 urah sem bil dobesedno crknjen (že ob 8h zjutraj preznojen, potem pa cel dan v prahu, vročini...). Leto kasneje sem imel za isto opravilo nov traktor s klimo, super sedežem, vzmeteno prednjo premo in kabino, brezstopenjski menjalnik... po 12 urah dela, sem bi pripravljen (spočit) še za na en dober večerni žur. Zato se kupuje nove super traktorje, ker ti ne samo olajšajo delo, ampak skrbijo tudi za tvoje zdravje (in ne, elektronika ne crkuje kar pri vseh, kot so pisali nekateri, pri večini stvari delajo). Je pa res, da ko kaj crkne, šraufenciger, kladivo in 19 ključ ne pomagata veliko

Samo še nekaj bi dodal glede subvencij za kmete - vsi se nekaj širokoustijo, kako so v teh kmet. subvencijah tudi njihovi prispevki...zanimivo, da se jih bolj malo pritožuje, ko Zidar, Zoki in podobni mafijozoti najemajo strašne kredite, ki jih nikoli ne vrnejo, kaj šele da bi s tistim denarjem plačali kakšne davke v SLO.
In pri npr. 50kEUR subvencije, mora kmet primakniti še svojih vsaj 75kEUR, plača (po navadi) vse davke v SLO in če ne odplačuje kredita/lizinga, mu stroj enostavno odpeljejo.

Pa še naj mi nekdo prosim pove, koliko je v SLO traktorjev za 350kEUR (ne vem, kje ste sploh našli to cifro)

Ampak še vedno, zakaj subvencionirati ravno kmetijske stroje od katerih večinoma nikoli ni povračila? Zakaj recimo potem tudi gradbenemu podjetju ne financirajo kopača, prevoznikom tovornjakov, meni računalnika,...? Če on neke stvari ne moreš živeti se pač s tem prenehaš ukvarjati oz ti postane samo še hobi če v tem res tako uživaš.

jero_no1 je 4. jan 2021 ob 14:24 izjavil:

Si bom dovolil napisati komentar, čeprav bo verjetno kar dosti priletelo nazaj.
Kot je bilo že napisano, večina avtorjev komentarjev kaj več od farming simulatorja in nekajkrat na leto IMT 539 (in podobnih) ni videla. In ko nekajkrat na leto sediš v traktorju po urco ali 2 pri 35+ stopinjah in na prahu, to nekako preživiš. Če si pa med sezono vsak dan 12-15 ur v traktorju, potem pa hudičevo občutiš razliko med Zetorjem letnik 90 ali Fendtom 2010+. Sam sem do malo čez 30 živel na precej veliki kmetiji (cca. 35 ha obdelovalne zemlje in 140 glav goveda) in lahko dam praktičen primer - sem delal bale s traktorjem starim dobrih 25 let (ki je bil v času proizvodnje sicer eden najboljših) in po 12 urah sem bil dobesedno crknjen (že ob 8h zjutraj preznojen, potem pa cel dan v prahu, vročini...). Leto kasneje sem imel za isto opravilo nov traktor s klimo, super sedežem, vzmeteno prednjo premo in kabino, brezstopenjski menjalnik... po 12 urah dela, sem bi pripravljen (spočit) še za na en dober večerni žur. Zato se kupuje nove super traktorje, ker ti ne samo olajšajo delo, ampak skrbijo tudi za tvoje zdravje (in ne, elektronika ne crkuje kar pri vseh, kot so pisali nekateri, pri večini stvari delajo). Je pa res, da ko kaj crkne, šraufenciger, kladivo in 19 ključ ne pomagata veliko

To je za slovenske razmere že velika kmetija.
Pa še to ste verjetno delali usluge drugim kmetom s kakim baliranjem ipd... da si bil toliko v traktorju in tu seveda se zelo pozna klimatizirana kabina, dušenje hrupa ter vibracija, vzetena prema ipd...

Še vedno pa to ne opravičue zaklepanje posameznih komponent s čipom, da te popolnoma priklene na proizvajalca.

m0LN4r je 4. jan 2021 ob 15:10 izjavil:

Stvari, ki si jih nastel dobis v traktorju za 20k rabljen, 30k nov, ki ga lahko se kolko tolko sam sraufas.

Glede subvencij pa ja se pridruzim fikusu. Zakaj subvencionirati kmete, ostale pa ne?

V 30k vrednem novem traktorju ni praktični nič od naštete opreme - edino morda klima in (slab) zračno vzmeten sedež.

Kmet naj bi skrbel, da ljudje niso lačni - pridelava hrane. (pustimo detajle)

m0LN4r je 4. jan 2021 ob 15:37 izjavil:

Kaj pa rabis vec kot kabino in klimo za velikost povprecne slovenske kmetije? Torej 7HA? To je moje prvotno vprasanje.

7ha na 30 parcelah v 3 K.O.
v sloveniji so kmetje več na cesti kot na njivi.

m0LN4r je 4. jan 2021 ob 15:10 izjavil:

Preden bom bral naprej

Če si pa med sezono vsak dan 12-15 ur v traktorju,

Kako dolgo pa je traja sezona, ce imas 7HA zemlje? Saj pa nimas na vseh 7HA isto stvar ponavadi.

35HA je ze grozno vec od povprecja. Govorimo o tem, da povprecen, idi zgoraj iskat kako velika je povprecna slovenska kmetija in da za to clovek ne potrebuje nov traktor za 100k, za 200k in ne za 300k. Stvari, ki si jih nastel dobis v traktorju za 20k rabljen, 30k nov, ki ga lahko se kolko tolko sam sraufas.

Glede subvencij pa ja se pridruzim fikusu. Zakaj subvencionirati kmete, ostale pa ne? Ce imas posel, mora bit ta posel dovolj dobickonosen, da si sam kupis "orodje" kot je to v vecini drugih branz, da pa je cilj tega, da ohranja velikost povprecne slo kmetije pod 10HA je povsem mimo, namesto, da bi se delalo na tem, da bi bila velikost povprecne slovenske kmetije cim vecja in stem konkurencnejsa.

Imas nevem 20 kmetov od 3-8 HA zemlje, vsak ima svoj traktor, svoj plug, svoje brane, skratka vse. To enako kolicino, bi lahko opravljal en kmet sam v bistvu, pa nebi rablo bit na vsaki 20 traktorjev in 20x po vsake mehanizacije in vsakega posebej subvencionirati, pol pa na vsaki njivi raste nekaj drugega. To se drugje ze dolgo tak vec ne dela, ker se ne splaca, ni racunice.

V uvodni novici je tale stroj. Od koliko HA naprej pa rabis tak stroj in koliko stane?

Subvencije sam vidim smiselno le v primeru da jih spremenimo na pridelek torej kar da kmetija na trg, sedaj pa subvencioniramo letno mulčenje površin. Drugače pa razpisov za traktorje že kar nekaj časa ni več, subvencije pa so za kmetijstvo ker je to nekako kritična panoga za preživetje države.

Kot sem rekel subvencije po prodaji na trgu in bo konec teh hobi kmetij samooskrba pa se bo dvignila ne pa da po poročilih stokajo koliko kmetij se vsako leto zapre pozabi pa se povedati da tako ali tako niso pridelale nič.

Traktor iz novice:

https://www.agriaffaires.co.uk/used/far...

star eno leto z 923 delovnimi urami se prodaja za 200k €, je potreba za takšne traktorje v Sloveniji? Zagotovo ampak verjetno le za toliko traktorjev da jih prešteješ na prste (pustimo tiste, ki so v uporabi na mlinih za sekance).

Poznamo take...
Travnik v hribu, razdeljen horizontalno. Sosed noče niti slišat, da bi se preuredila meja da bi bilo deljeno vertikalno oz. da se izvede menjava.
Gre se pa sicer za pas širok 3 do 4m in dolg cca. 100m in raje zgrablja travo/seno navzgor v klanec na zgornjo posest, ki je njegova.

Zastopi če moreš.

Avta se ponavadi ne kupi da boš z njim služil denar. Prav tako za njega ne dobiš državnega denarja. Upajmo da se bo število kmetij res zmanjšalo in s tem povečalo velikost posamezne. Ampak kolikor sam poznam razmere v Sloveniji bo kmetom prej krona z glave padla kot da opustijo svojo njivico in gredo živet kam v mesto. Kaj šele da dobi to zemljo sosed. To je pa že ja njihov praded z lastnimi žulji obdeloval. To je nenadomestljivo in je treba na vsak način nadaljevati.

Daniel je 4. jan 2021 ob 17:42 izjavil:

gruntfürmich je 4. jan 2021 ob 15:43 izjavil:

m0LN4r je 4. jan 2021 ob 15:37 izjavil:

Kaj pa rabis vec kot kabino in klimo za velikost povprecne slovenske kmetije? Torej 7HA? To je moje prvotno vprasanje.

7ha na 30 parcelah v 3 K.O.
v sloveniji so kmetje več na cesti kot na njivi.

Še ena žalostna realnost ja, sicer nekoliko pretirana a vseeno. In dokler ne bo prišlo do kompletne menjave generacije se kaj dosti površine ne bojo združevale, ker tam je pa že moj dedek delal...
Sem že v neki drugi temi povedal, da bi rabili obvezno komasacijo ampak to bo najbrž ostalo zgolj pri željah.

poznam situacijo... Sosedu smo predlagali da bi zamenjali naših cca 500 kvadratov za njegovih 250 ker so meje tako debilno postavljene da ne moreš verjeti, odkovor je bil odločni NE. Sta pa zemljišči povsem enakovredni 50 metrov narazen.

A110 je 4. jan 2021 ob 18:36 izjavil:

Upajmo da se bo število kmetij res zmanjšalo in s tem povečalo velikost posamezne. Ampak kolikor sam poznam razmere v Sloveniji bo kmetom prej krona z glave padla kot da opustijo svojo njivico in gredo živet kam v mesto. Kaj šele da dobi to zemljo sosed. To je pa že ja njihov praded z lastnimi žulji obdeloval. To je nenadomestljivo in je treba na vsak način nadaljevati.

Večinoma se bo kar zaraslo. V bistvu je to izguba za vse, manj urejenega podeželja, večja urbanizacija, manjša samozadostnost. Vtikaš se v napačne stvari, subvencije kmetijstvu so ene bolj smiselnih, konec koncev se tudi tebi preslikajo v nižje cene hrane.

jero_no1 je 4. jan 2021 ob 15:32 izjavil:

m0LN4r je 4. jan 2021 ob 15:10 izjavil:

Stvari, ki si jih nastel dobis v traktorju za 20k rabljen, 30k nov, ki ga lahko se kolko tolko sam sraufas.

Glede subvencij pa ja se pridruzim fikusu. Zakaj subvencionirati kmete, ostale pa ne?

V 30k vrednem novem traktorju ni praktični nič od naštete opreme - edino morda klima in (slab) zračno vzmeten sedež.

Kmet naj bi skrbel, da ljudje niso lačni - pridelava hrane. (pustimo detajle)

Nekako imam občutek da se vsi namensko ogibate debate o cenovno dostopnih novih strojih, ki imajo vse BASIC lastnosti ki jih rabiš in so daleč od neke nepopravljive Hi-Tech grozljivke. Ali se pogovarjamo o ekstremu starih traktorjev ki so samo še za na odpad ali pa se pogovarjamo o strojih za pol milijona.

Tudi jaz bi si lahko npr kupil viličar za 70 jurjev pa s tistim za 25 opravim čisto vse za kar ga rabim.

Res me zanima, od kod podatek, da je 40% subvencija za traktor.. Sem zainteresiran za nakup :D

Nisem rekel da je večji ne dobijo. Ampak večji bi preživeli tudi brez tega. Če pa manjši nemorejo preživeti od svojih izdelkov pa naj s s čem drugim začnejo ukvarjati (kot v vsaki drugi panogi). Bo pač en večji se ukvarjal s proizvodnjo na tisti zemlji namesto da 5 manjših. Zakaj pa recimo še gradbenim podjetjem ne subvencionirajo strojev, pa frizerju škarij, pa meni računalnika? bo tudi naša cena za stranke nižja. Seveda, naj zapravljajo svoj čas kakor hočejo. Ampak ne na račun obračanja davkoplačevalskega denarja. Ni 40% ampak do 40%. pri avtu pa 4ke kar je 10% oz manj cene povprečnega električnega avta. S tem da tega verjetno kmalu nebo več. https://reporter.si/clanek/slovenija/dr...

Zelo zabavno je poslušati argumente, "zakaj jaz to rabm"

Povzetek članka je enako kot sam opažam. Preveliki, predragi, stroškovno neopravičeni nakupi, ker si kmet ne zna potegnit dveh premic na oseh EURO/mesec. Tako kot če bi se jaz zakreditiral za stroj ki se mi nikoli ne bo z obsegom dela odplačal potem bi pa jamral da se ne da cene izpogajat.

Vitko razmišljanje je Sloveniji neznan pojem.

Ma ja, saj mogoče sem pretiraval v postih (in številu enakih) ampak moti me predvsem razmisljanje s tem je treba nadaljevati za vsako ceno, ker se s tem ukvarjamo ze vec generacij. ce pa nebomo zmogli bo pa drzava poskrbela da se bomo lahko se naprej. Obenem pa neskoncno jamranje o prenizkih odkupnih cenah (namesto razmisljanje da je proizvodnji proces predrag). Nihče pa ne pomisli da bi se recimo 10 malih kmetij, ki so same sebi namen združile v eno veliko in bi lahko dejansko nekdo živel od tega, stroski bi bili nizji, strojev bi rabili dosti manj kot teh 10 skupaj pa še dejansko bi na trg lahko dali nekaj izdelkov. Bom pa tudi prej zaupal kakovostnim standardom velikega kmeta kot pa majhnega

A110 je 4. jan 2021 ob 19:36 izjavil:

Ma ja, saj mogoče sem pretiraval v postih (in številu enakih) ampak moti me predvsem razmisljanje s tem je treba nadaljevati za vsako ceno, ker se s tem ukvarjamo ze vec generacij. ce pa nebomo zmogli bo pa drzava poskrbela da se bomo lahko se naprej. Obenem pa neskoncno jamranje o prenizkih odkupnih cenah (namesto razmisljanje da je proizvodnji proces predrag). Nihče pa ne pomisli da bi se recimo 10 malih kmetij, ki so same sebi namen združile v eno veliko in bi lahko dejansko nekdo živel od tega, stroski bi bili nizji, strojev bi rabili dosti manj kot teh 10 skupaj pa še dejansko bi na trg lahko dali nekaj izdelkov. Bom pa tudi prej zaupal kakovostnim standardom velikega kmeta kot pa majhnega

Uvedba zadrug je projekt, kjer bodo spet polemike o lastništvu ker ljudje o biznisu nimajo pojma. Ampak to je v bistvu enako kot Holding (ločena firma) ki ga lahko tvori več podjetij da na trgu nastopijo s skupnimi proizvodnimi kapacitetami. Na ta način prideš zraven do velikih poslov, drugače ne gre ko si majhen.