Nasveti/pomoč pri nadaljnji karieri

Zdravo,

sem nekako v precepu glede nadaljevanja oz. kar začetka poklicne kariere. Vsak dobronameren in konstruktiven nasvet mi bo prišel prav.

Da malo opišem situacijo v kateri sem se znašel. Torej, za začetek kariere sem že kar malce star in sicer imam 35 let. V dosedanji karieri, ki še ne traja prav dolgo sem delal v podpori v IT podjetju. Gre za nezahtevno delo, kjer je dovolj srednja šola. Moje znanje ni tako nič posebnega in nič več ne napredujem. Po izobrazbi sem doštudiral strojništvo in tudi dobro leto delal v konstrukcijskem biroju že pred praktično 10-imi leti. To pot bi takrat z veseljem nadaljeval, imel sem tudi štipendijo, vendar so se začele pojavljati zdravstvene težave. Namreč moj sluh se iz leta v leto slabša in že takrat sem zelo težko sledil komunikaciji. Trenutno sem praktično omejen na pogovor 1 na 1 in neke preproste telefonske pogovore, za kar v veliki večini primerov reševanja podpornih nalog tudi gre. Sicer me pokoristijo tudi za kaj drugega, vendar vse skupaj ni nič posebnega.

Trenutno delam v podjetju, kjer so prisotni tudi programerji, vendar podjetje kot samo nima velike perspektive. Gre za javni sektor in tega podjetja čez npr. 5 let verjetno več ne bo. Moja želja je, da bi čim prej pridobil neko univerzalno znanje, ki bi ga lahko na trgu tudi ustrezno tržil oz. vsaj bil lahko zaposljiv. Glavna težava pri tem pa je seveda problem komunikacije. Danes je tega ogromno in to mi sedaj hodi narobe.

Prva možnost je ta, da ne bi rad zapravil fakultetne izobrazbe in šel v smer strojništva. Tu vidim problem v proizvodnih podjetjih, kjer je kar naenkrat nabrano ogromno ljudi in vsi komunicirajo med seboj. Torej, težava je v tem, da je sila pomembno, da sem sogovornika navajen in da je on navajen mene. Dejansko je prišlo toliko daleč, da sem odvisen od dobre bolje drugih. To se pravi pogosto ponavljanje izrečenega in bolj jasno in razločno govorjenje. To pa sovpada tudi s tempom dela v samem podjetju. Večji kot je, manj bo teh "prilagoditev" in zame se bo situacija zelo zelo poslabšala. Ostanejo bolj kot ne projektivna podjetja ali pa precej bolj obrobno delo, kar pa že imam.
Druga možnost je, da bi šel v smer programiranja oz. znanja o programiranju, ki bi ga lahko kasneje tržil na različne načine. Torej ne govorim o klasičnem programerju. V našem podjetju bi bili temu naklonjeni in to bi bila najhitrejša rešitev. Ne sanjam o tem, da bi bil nekoč ne vem kakšen programer. To sem že zamudil. Nekaj osnov sem tudi že naštudiral (HTML, CSS, Bootstrap). Pri tem bi moral kakšne pol leta še delati doma, da bi bil sploh pripravljen na začetek. To se mi zdi sila zanimivo, saj bi lahko tudi kasneje "prodajal", da sem delal nekaj kot programer, pa tudi če bi bilo malo. Že sam tip službe bi bil drugačen.
Tretja možnost, zame premium zadeva, pa je v energetiki. Tu me sicer lahko rešijo zgolj veze, ki pa recimo recimo, da jih nekaj imam. To verjetno ne bo dovolj in je bolj načrt za daljno prihodnost. Tudi tu bi mi prav prišlo kakršnokoli znanje programiranja. Nasploh je to nekaj, kar pride prav povsod.
Četrta možnost, ki je kar precej verjetna pa so neke veze v enem od farmacevtskih podjetij, ki ga vsi poznamo. To bi bilo zelo v redu, ker ima podjetje praktično monopol in je (verjetno) tempo malo manjši, kar je zame zelo pomembno. Problem je v tem, ker nimam znanja s področja farmacije in ga tudi ne bom pridobil. Strojništvo je povsod prisotno, programiranje pa sploh. Težava je le v tem, da prej rabiš tega vsaj par let, sam pa sem čisti začetnik.

Odločiti se bo potrebno za eno od teh zadev ali pa morda še kakšno drugo. Najlažji način bi bil, da se najprej v neki smeri samoizobražujem, potem pa izkoristim veze, kar bi pomenilo tudi svojevrstno mentorstvo, kar bi bilo več kot odlično. Zavedam pa se, da je vse že kar precej pozno, čeprav je veliko primerov, ki so menjali tip zaposlitve tudi kasneje, vendar so po večini že prej imeli neko zahtevno znanje iz drugega področja. To sicer tudi iščem, saj je tako preokupacija veliko lažja.
Glede izobraževanja imam, kar se tiče stopnje izobrazbe dovolj, zato ne bi zgubljal časa z dodatnim študijem, ki je preveč obširno zastavljen oz. ne ponuja nekih praktičnih znanj. V tem segmentu me zanimajo lastno delo, tečaji ali pa najem nekoga, ki bi mi to znanje priučil hitreje. To bo pač neka naložba, ki se mi bo skoraj zagotovo povrnila.
Na splošno me zanimajo tehnične zadeve, rad imam statistiko in matematiko nasploh. Razmišljal sem v smeri kakšnih tečajev računovodstva, a posameznikov s takimi tečaji je verjetno kar precej, sam pa nimam neke ekonomske izobrazbe. Pri strojništvu je manjša ovira ta, da nisem hodil na srednjo strojno, temveč na splošno gimnazijo.

Glavni problem je, da ne vidim jasno svojega cilja. Tudi zaradi zdravstvenih težav se o vsem učim sproti in težje predvidim zadeve, ki bi se prej zdele samoumevne. Vse se lahko tudi čez noč obrne oz. znatno poslabša. To pač bo, če bo in nima smisla zgubljati časa z nečim, na kar ne morem vplivati. Motivacija pa mi je, da trenutno znanje, ki ga imam ni vredno praktično nič in ser moram nujno nekaj naučiti.

Torej, karkoli mi boste svetovali mi bo v veliko pomoč.

Hvala.

S 35 letni nisi prepozen. Prepozen nisi niti z 50 leti.

Iz zapisa bolj berem da se smiliš samemu sebi. Res je imaš hendikap, jebi ga tak je lajf.

V strojništvu bolj vidim problem, da se ti sluh še poslabša in dvomim, da te bo na zdravstvenem pregledu spustil kdo skozi tudi, če iamš nevem kake veze.

Sam bi it vsekakor predlagal da se lotiš programiranja, če ti bo zalaufalo potem tudi sluh ne bo problem. Velik ofirm dela na daljavo, si podajajo taske po mailiih ali namenskih orodjih.

Imaš kakšno stopnjo invalidnosti? Večja podjetja morajo nujno zaposlovati na toliko in toliko zaposlenih tudi kakšno invalidno osebo in se lahko morda zrineš v kakšno večjo firmo.

Drugače pa kakšen startup, kjer je več intereakcije preko orodij tipa skype, kje lahko s slušalčkami rešuješ težavo s sluhom.

Le pogumno naprej. Za pridne rokoe se vedno najde delo.