Razgovor za delo in "heavy talk"

Kratek povzetek relevantnega dela:
Tam do petih minut moški razloži, da je v CV-ju pustil 3 letno luknjo ker je bil odvisnik drog. Mentor, ki mu je pomagal skozi pekel odvisnosti mu je predlagal, da naj pove resnico, ko ga na razgovoru vprašajo zakaj ima 3 letno luknjo.
Službo je kljub temu dobil.

Poznate kakšne take primere, kjer je nekdo dobil službo kljub taki težki zadevi? Bolj kot ne zdi kot nek motivacijski govor medtem, ko je realnost drugačna. Razen če je le na loteriji zadel in na razgovoru imel delodajaca, ki nima ravno črno-belega pogleda na svet.

V videu omeni vecno mantro HR, kaj je vasa najvecja slabost. Klise ni ok. Naj bi oz. spet ne uporabil dobro stvar (strength) kot slabost, kot npr. delam preveč, ciljno orientiran.

Ce bi rekel, tezko lazem, vedno govorim resnico. Ali te bodo še zaposlili? Resnicoljubnost ni v nobenem sistemu zaželjena. Ali vedno iscem bliznjice, da pohitrim delo? Preostanejo ti samo še klišeji. Kar zreducira video na motivacijski govor.

V videu omeni, da je moral najti službo v 5 delovnih dneh, in jo je našeč v prodajalni cd-jev. Kar ni bil njegov življenjski cilj. Cilj je bil zadostiti pogojem, da ostane v prehodnem domu. Nobeno delovno mesto ni idealno, kako torej prepričati na razgovoru, da je to delovno mesto, ki si ga res želite... čeprav je daleč od vaših predstav... ampak potrebujete delo, denar za financirate svoje življenje? Fejkanje ni avtentično, ali pa je komisiji tudi jasno, da je delovno mesto samo sredstvo za dosego drugih ciljev?

Zadnja dva meseca hodim na razgovore. Opažam, da vsi misijo, da je njihovo delovno mesto super duper fajn. Sory. 1400 eur bruto za inženirsko/posarniško delo v LJ ni bogvekaj, 1500 eur bruto osnova za 2 tedensko terensko delo v tujini na mesec spet ni veliko.

Bolj kot ne zdi kot nek motivacijski govor medtem, ko je realnost drugačna.

Pravilno ugotavljaš. Ta zgodba se razširja zato ker je to nekaj neverjetnega, žal pa ne velja za 99,99 % primerov. Ljudi si pač želijo verjeti v lepe pravljične stvari, tudi če stvari v resnici niso lepe.

V ZDA imajo zelo različne mentalitete, tudi v drugih zahodnih državah. Vojni veterani ustanovijo podjetje in zaposlujejo ljudi s PTSD. Bivši odvisniki ustanovijo podjetje in zaposlijo sebi podobne. Ker jih razumejo in poznajo njihovo razmišljanje. In ker jim tudi želijo pomagati.

Tega pri nas ni. Na položajih so puritanci, delovnih mest je premalo, podjetjem se je težko prebiti čez začetek. Človek, ki bi rad v svetu naredil razliko, ima majhne možnosti.

Good luck z random HRMjevko v Sloveniji, ko ji boste za fillerja 3 letne luknje omenili kakšen kokainum

Poznate kakšne take primere, kjer je nekdo dobil službo kljub taki težki zadevi?

Jaz bi svetoval proti temu, raje laži,ker delodajalci lažejo ko te vzamejo in te bodo za drugega ki se jim zdi boljši ven vrgli!

Meni so lagali da bom dobil določeno delovno mesto, potem pa ko sem prišel čez testiranja, rekli da moram pač eno leto delati na kasi in kasneje bom to delovno mesto dobil..

Kasneje so rekli da jim je že 5 kasneje dalo odpoved...zakaj le?

Čim več ljudi zve da si bil đanki bo to tudi naprej reklo, sploh v mali Sloveniji!

Jaz poznam ljudi ki so morali zaradi takih problem oditi v druge Eu države kjer jih noben poznal, pred tem spremeniti ime!

Normalen zaposlovalec (seveda odvisno za kakšno delovno mesto gre) ne bo zaposlil zdravljenega alkoholika ali narkomana, ker imata obe odvisnosti stranske učinke - zmanjšanje delovne sposobnosti. Poleg tega je vedno nevarnost, da se vrneta. Kateri delodajalec bi zaposlil shizofrenika ali bolnika s kakšno drugo diagnozo na psihični bazi?

Narkomani so zelo prepričljivi, zelo dobro lažejo. Ker je to nujno za njihovo preživetje. Bivši narkomani so zato lahko zelo dobri prodajalci.

Pa kolikor vidim tudi v politiki lepo uspevajo... snegec, pa to.

Napišeš/poveš, da si želel izboljšati svoje mehke veščine in pridobiti izkušnje z delom z ljudmi v multikulturnem okolju, zato si šel za x časa prostovoljno delat v Indijo/Južno Ameriko/... Zraven še navržeš, kako te je to spremenilo in da misliš, da bi vsak moral vsaj za eno leto v tujino.

Ali pa direktno rečeš, da je verjetno vsem v tem prostoru jasno, kako potekajo razgovori in kako se kandidati vnaprej pripravijo na takšna vprašanja. Ker pa si ti človek dejanj, bi se raje osredotočil na to, kaj znaš in kaj lahko doprineseš podjetju. če pa vseeno vztrajajo, rečeš, da jim lahko poveš enega od naučenih odgovorov in jim daš na izbiro, naj izberejo številko od 1 do 5.

          je 19. jul 2020 ob 22:30 izjavil:

Glede na podatek, kako zelo je pri nas med poslovneži razširjena raba kokaina, bi prej rekel da bivši odvisnik ne bi smel biti problem.

Eno je, da posnifaš lajn da prebiješ led, drugo pa je, če brez tega ne funkcuoniraš

Ene firme zahtevajo izpis iz ZPIZa, iz katerega se tocno vidi, od kdaj do kdaj in kje se si delal (ala delavska knjizca).

phys - Izjeme potrjujejo pravila. Če odvisnost ne traja predolgo, še ne pride do vidnih znakov poškodb možganov in je zdravljenje uspešno.
Pravilno je govoril, odvisnik je vedno odvisnik in zelo malo je potrebno, da je nazaj.
Če gre za zahtevna in odgovorna dela, noben lastnik ne bo reskiral (če prav lahko dobiš tudi na drug način bolano osebo v kadrovskem postopku). Morda je bolje, če nekdo, ki takega pozna, garantira za njega.

Da naj povem, da sem nekaj let preživel v belem jopiču za pleksi steklom. I think not!

Se strinjam, nekateri zdravljeni alkoholiki so zaradi zlorabe alkohola neprimerni za kake resne pozicije v firmah. Nekateri pa so tako izkusnjo uporabili za osebni razvoj in so zaradi tega zelo primerni za tudi za vodstvene polozaje. Seveda ne vsi, kot tudi nismo vsi nealkoholiki kar a priori primerni za vodenje firm. Ampak osebno veliko raje najamem nekoga, ki odkrito govori o kaki svoji hibi, kot puritanca, ki se dela popoln. Sem imel nekaj izkusenj s slednjimi in ti so v glavnem izvajali mikromenedzment in v takem vzdusju je bilo izjemno neprijetno delati.