Rusija vs. Ukrajina aka. "Putin - še sladkih 16 let na oblasti?"

Malidelničar je včeraj ob 11:32:28 izjavil:

Ukrajinci so baje razstrelli nek vlak

Včeraj

Bici je 19. avg 2025 ob 12:52:55 izjavil:

Lepo

Imaš tudi posnetke od blizu kako z droni uničujejo posamezne vagone z gorivom.

škoda patriotov za ta ruska jajca

Vojaški analitik Scott Ritter je mnenja, da bodo ZDA z nadaljevanjem vojskovanja bankrotirale. Zato je verjetno tudi Trump nazadnje zahteval 100 milijard od EU za oboroževanje Ukrajine.

Pa saj ni Donči neumen, da bo orožje kar tako šenkal banderaboysom. Da se pa iz samoumevnega biznisa dela neke teorije zarote je pa bolano.

Bici je včeraj ob 13:06:50 izjavil:

Vinski Kamen je včeraj ob 12:55:40 izjavil:

Vojaški analitik Scott Ritter je mnenja, da bodo ZDA z nadaljevanjem vojskovanja bankrotirale. Zato je verjetno tudi Trump nazadnje zahteval 100 milijard od EU za oboroževanje Ukrajine.

Si mislil napisati, obsojen spolni prestopnik ?

A je res? Obsojen?

Pustimo stat da je že tolikokrat mimo brcnil da ni vreden niti tega da se ga povoha.

Pithlit je včeraj ob 13:26:56 izjavil:

Bici je včeraj ob 13:06:50 izjavil:

Vinski Kamen je včeraj ob 12:55:40 izjavil:

Vojaški analitik Scott Ritter je mnenja, da bodo ZDA z nadaljevanjem vojskovanja bankrotirale. Zato je verjetno tudi Trump nazadnje zahteval 100 milijard od EU za oboroževanje Ukrajine.

Si mislil napisati, obsojen spolni prestopnik ?

A je res? Obsojen?

Pustimo stat da je že tolikokrat mimo brcnil da ni vreden niti tega da se ga povoha.

Ritter was arrested again in November 2009[20] over communications with a police decoy he met on an Internet chat site. Police said that he exposed himself, via a web camera, after the officer repeatedly identified himself as a 15-year-old girl.[4] The next month, Ritter waived his right to a preliminary hearing and was released on $25,000 unsecured bail. Charges included "unlawful contact with a minor, criminal use of a communications facility, corruption of minors, indecent exposure, possessing instruments of crime, criminal attempt and criminal solicitation".[21] Ritter rejected a plea bargain and was found guilty of all but the criminal attempt count in county court in Rochester, New York on April 14, 2011.[4][22] In October 2011, he was sentenced to one and a half to five and a half years in prison.[23] He was sent to Laurel Highlands state prison in Somerset County, Pennsylvania, in March 2012 and paroled in September 2014.[10][11][24]

Scott Ritter @ Wikipedia

Je pa res kot si napisala. Njegove napovedi so verjetno manj točne kot met kovanca.

https://siol.net/novice/svet/konec-vojn...

Putin reva. Povsem pričakovano.

Kako majo lahko v svetovni tankšteli kilometrske kolone no... A ni Rusija samozadostna?

Pithlit je včeraj ob 14:58:53 izjavil:

Kako majo lahko v svetovni tankšteli kilometrske kolone no... A ni Rusija samozadostna?

Rusija je z gorivom sigurno samozadostna. Vendar, če se uničijo rezerve, ne vem, ki so za 6 mesecev in še dlje, tega ni mogoče v sekundi destilirati. Zapovrh, gre za ekonomsko škodo, ki gre vsaj v milijone.
Rafinerija, ki ji je zgorelo postrojenje, to v neki ruskih sanjah nekdo začne takoj nazaj postavljati.

Morda za kakšne rezervoarje na vojaškem letališču, kjer vojska naroči (in plača?).

Rafinerija pa bolje, da ustavi operacije, se izgovorijo, da ni delov, ljudi pošljejo na prisilni dopust in počakajo na boljše čase. Če kdo teži, da je treba nazaj postaviti rafinerijo, potem pa denarnico odpreš, da naj nakažejo 30+ mio €, da se destilarna nazaj postavi.

Tako da sigurno je grozna ekonomska škoda. Sicer pa Rusi to delajo Ukrajincem že od samega začetka. Tako da Rusi so dobili malo lastnega sirupa proti kašlju nazaj.

V najslabšem primeru Rusi prodajo surovo nafto, ter uvozijo bencin iz Indije.

Thomas Fazi v UnHerd:

Čeprav srečanje Donalda Trumpa, Volodimirja Zelenskega in skupine evropskih voditeljev v Beli hiši ta teden ni prineslo oprijemljivih rezultatov, je kljub temu pomenilo pomemben korak k miru v Ukrajini. Ukrajinski voditelj in njegovi kolegi v Evropi so se prvič strinjali, da bodo o vojni razpravljali na podlagi realnosti na terenu in ne pobožnih želja. Še pred nekaj meseci sta evropska diplomacija in Nato pristop Kijeva k Natu štela za nepogajalski. Zdaj se zdi, da je bila ta možnost dokončno odložena, ampak se je razprava prvič preusmerila z ukrajinske "ozemeljske celovitosti" na morebitne "ozemeljske koncesije".

Ponedeljkov vrh je Trumpu prinesel pohvale celo s strani običajno kritičnih medijev. "To je bil najboljši dan, ki ga je Ukrajina imela v zelo dolgem času ... Predsednik Donald Trump je ponudil mamljive vpoglede v to, kako bi se lahko približal predsedniški veličini tako, da bi rešil Ukrajino, zavaroval Evropo in si resnično zaslužil Nobelovo nagrado za mir," je navdušeno poročal CNN. Vendar do srečanja ne bi prišlo, če ne bi bilo Trumpovega vrha s Putinom v Anchorageu na Aljaski le dva dni prej, ki je namesto tega izzval skoraj soglasno kritiko ukrajinskih podpornikov zaradi "legitimizacije" Putina. Toda ta skrbno izvedena "dedemonizacija" Putina je v razpravo vnesla prepotreben odmerek realizma in pragmatizma.

Srečanje na Aljaski je formalno ponovno vzpostavilo neposreden dialog med dvema največjima vojaškima in jedrskima silama na svetu. To je bilo prvo srečanje iz oči v oči med ameriškim in ruskim predsednikom od izbruha vojne v Ukrajini in prvo takšno srečanje na ameriških tleh v skoraj dveh desetletjih. Prav tako je pomenilo prelomnico v odnosih med ZDA in Rusijo, ki so od leta 2022 dosegli raven sovražnosti, kakršne nismo videli od hladne vojne.

Simbolika je bila skrbno izvedena: od sprejema na rdeči preprogi in slovesne vožnje v ameriški predsedniški limuzini do Trumpove neformalne omembe "Vladimirja". Vse skupaj je bilo namenjeno signaliziranju novega poglavja v odnosih med ZDA in Rusijo. Toda za Moskvo je to pomenilo še več. Vrh je bil politična zmaga. Prizor Trumpovega gostovanja s Putinom je razkril neuspeh zahodne strategije "izolacije Rusije" in "ohromitve njenega gospodarstva". Rusija ni bila marginalizirana, temveč se je izkazala za močnejšo: poglobila je svoj strateški odnos s Kitajsko, razširila svoj vpliv med državami globalnega juga in prestala režim sankcij, ki naj bi uničil njeno gospodarstvo. Trump je s stiskom Putina za roko potrdil, da Rusija ostaja sila, s katero je treba računati, in ne izobčenka.
Več od tega avtorja

Še pomembneje je, da je vrh pomenil posredno priznanje, da je Zahod dejansko izgubil to vojno. Ukrajinske sile ne morejo ponovno zavzeti ozemelj, ki jih je priključila Rusija. Nasprotno, Moskva še naprej postopoma napreduje na bojišču. Zaradi te realnosti je dogovorjena rešitev edini možen izhod iz konflikta - takšen, ki bi nujno vključeval ozemeljske koncesije: Krim ter štiri priključene vzhodne in južne regije.

To morda pojasnjuje, zakaj se je Trump tiho umaknil od različnih groženj, ki jih je v zadnjih tednih izkoriščal proti Rusiji. Julija je napovedal 50-dnevni rok, v katerem mora Rusija ustaviti vojno ali se soočiti s "hudimi gospodarskimi posledicami". Putin ga je ignoriral. Trump je rok skrajšal na 12 dni. Putin se ni odzval. Tudi na predvečer vrha na Aljaski je Trump še vedno vztrajal pri prekinitvi ognja kot minimalnem izidu. Vendar je bil Putin jasen: Rusija nima interesa za prekinitvijo ognja, ki bi Ukrajini omogočila, da se z zahodno podporo ponovno oboroži in okrepi svojo obrambo.

Poleg tega so zahteve Moskve vedno šle daleč preko vprašanja ozemeljskega priznanja in si prizadevale za celovito rešitev, ki bi obravnavala "primarne korenine konflikta", kot je ponovil v Anchorageu: da se Ukrajina nikoli ne bo pridružila Natu, da je Zahod ne bo preoblikoval v dejansko vojaško postojanko na ruski meji in da bo vzpostavljeno širše "varnostno ravnovesje v Evropi". Kot je pred kratkim priznal celo jastrebov New York Times: "Glavni cilj ruskega voditelja je predvsem zagotoviti mirovni sporazum, ki doseže njegove geopolitične cilje - in ne nujno osvojiti določeno količino ozemlja na bojišču."

V prizadevanju, da bi Putina močno prizadel, je Trump zagrozil tudi z uvedbo sekundarnih sankcij proti kupcem ruske nafte - vključno s Kitajsko in Indijo. Vendar sta obe državi grožnjo hitro zavrnili in jasno povedali, da takšni ukrepi ne bi bili učinkoviti. Sankcije ne bi samo izolirale Moskve, temveč bi Peking in New Delhi le še bolj potisnile bližje Rusiji.

Po Anchorageu je Trump opustil obe svoji prvotni stališči. Dejal je, da je mirovni sporazum boljši od premirja in da sekundarne sankcije niso na mizi. Za Putina je bila to velika zmaga. Za ZDA je to pomenilo implicitno priznanje, da Washington nima vzvoda za uveljavljanje pogojev. Po Trumpovih besedah preprosto "nima kartic". To je bilo odkrito priznanje zmanjšanega vojaškega in gospodarskega vpliva Združenih držav in kolektivnega Zahoda.

"Za ZDA je bilo to implicitno priznanje, da Washington nima vzvoda za uveljavljanje pogojev."

Vendar pa celovit mirovni sporazum ostaja nedosegljiv. Na Aljaski niso bili dogovorjeni nobeni pogoji, predvsem zato, ker je Evropa - in Zelenski sam - še vedno nasprotovala kakršni koli rešitvi pod ruskimi pogoji. Evropski voditelji so tako močno vpeti v narativ o "zmagi", da bi bil že del ruskih zahtev samomorilski. Potem ko so dve leti svojim državljanom zagotavljali, da Ukrajina zmaguje v vojni, se ne morejo nenadoma spremeniti, ne da bi se soočili z javnim ogorčenjem - še posebej glede na dramatične gospodarske posledice vojne za evropska gospodarstva.

Toda globlje vprašanje je strukturno: evropski voditelji so se začeli zanašati na strah pred stalno rusko grožnjo, da bi upravičili svojo nenehno erozijo demokracije - od širjenja spletne cenzure do preganjanja drugače mislečih glasov in celo odpovedi volitev, vse pod pretvezo boja proti "ruskemu vmešavanju". Tudi Zelenski ima razloge za odpor do miru. Konec vojne bi pomenil odpravo vojaškega stanja v Ukrajini, kar bi njegovo vlado izpostavilo potlačenemu nezadovoljstvu zaradi korupcije, represije in katastrofalnega vodenja vojne. Dejansko je nedavna anketa pokazala, da se Ukrajinci sami vse bolj zavzemajo za pogajanja pred neskončnimi boji. Ni čudno, da je vrh na Aljaski sprožil paniko v evropskih prestolnicah, pa tudi v Kijevu.

Morda to pojasnjuje, zakaj se je ponedeljkova razprava previdno izognila najobčutljivejšemu vprašanju - ozemeljskim koncesijam -, Zelenski in Evropejci pa so namesto tega pritiskali na varnostna jamstva za Ukrajino v slogu "5. člena", s čimer so Ukrajino dejansko obravnavali kot članico Nata, čeprav formalno to ni. Medtem ko je Rusija nakazala splošno odprtost do koncepta zahodnih varnostnih jamstev, se hudič skriva v podrobnostih. Evropski voditelji so zahtevali pravno zavezujočo udeležbo in podporo ZDA - nekaj, česar ne Moskva ne Washington verjetno ne bosta zagotovila, glede na tveganje, da bi se znašla v neposrednem spopadu. Še manj sprejemljiv je za Rusijo vsakršen dogovor, ki vključuje vojaško prisotnost Nata v Ukrajini, kot ga predlagata Velika Britanija in Francija. Zdi se, da so evropski voditelji sprejeli strategijo izražanja odprtosti za rešitev, hkrati pa s svojimi pogoji zagotavljajo, da se takšen sporazum realno ne more uresničiti.

Še bolj temeljno pa je, da je malo verjetno, da bi bil Trump sam pripravljen pristati na Putinovo zahtevo po celovitem preoblikovanju globalnega varnostnega reda - takšnega, ki bi zmanjšal vlogo Nata, končal ameriško nadvlado in priznal večpolarni svet, v katerem se lahko druge sile vzpnejo brez vmešavanja Zahoda. Kljub vsej svoji retoriki o koncu "večnih vojn" Trump še naprej sprejema temeljno supremacistično vizijo ameriške vloge v svetu - čeprav bolj pragmatično kot vizijo liberalno-imperialističnega establišmenta. Njegova administracija še naprej podpira ponovno oboroževanje Nata in celo prerazporeditev ameriškega jedrskega orožja na več frontah, od Združenega kraljestva do Pacifika. Trumpova politika do Kitajske, Irana in širšega Bližnjega vzhoda potrjuje, da se Washington še vedno vidi kot imperij, katerega globalno prevlado je treba ohraniti za vsako ceno - ne le z gospodarskim pritiskom, temveč tudi z vojaškim spopadom, kadar je to potrebno.

V tem okviru Rusija ostaja osrednji izziv. Kot ključna zaveznica Kitajske in Irana je vpeta v arhitekturo nastajajočega večpolarnega reda, ki ogroža ameriško hegemonijo. Za Washington Moskva ni zgolj regionalni akter, temveč ključno vozlišče v širšem strateškem prerazporeditvi.

Vendar se zdi, da je Trump pripravljen - vsaj začasno - "ruski problem" odložiti in se namesto tega osredotočiti na širši spopad s Kitajsko. Vendar to kaže na premik v prioritetah in ne na načelih: logika ameriške nadvlade zagotavlja, da bo Rusija ostala na seznamu nasprotnikov, tudi če se bo pozornost za kratek čas premaknila drugam.

V tem smislu bi bil Trump verjetno zadovoljen s scenarijem, v katerem bi se ZDA izvlekle iz ukrajinskega debakla, medtem ko bi Evropi prepustile breme še nekaj časa - morda dokler se razmere na terenu ne bi tako močno poslabšale, da bi bila rešitev pod ruskimi pogoji neizogibna. Pravzaprav sta J. D. Vance in Pete Hegseth izjavila isto, saj sta trdila, da bodo ZDA prenehale financirati vojno, Evropa pa lahko nadaljuje, če želi - pri tem pa kupuje ameriško orožje. Ta "delitev dela" bi Washingtonu omogočila, da prerazporedi sredstva za prihajajoči spopad s Kitajsko, Evropejce pa bi pustila obtičane v vojni, ki je ni mogoče dobiti.

Rusi se vsega tega dobro zavedajo. Verjetno si ne delajo iluzij o resničnih ciljih ameriškega imperialnega establišmenta. In dobro vedo, da bi lahko bil vsak dogovor, sklenjen s Trumpom, vsak hip razveljavljen. Vendar pa se Putinovi kratkoročni cilji ujemajo s Trumpovimi. Lahko bi rekli, da sta Rusija in Združene države strateška nasprotnika, katerih voditelji pa kljub temu delijo taktični interes za sodelovanje.

Glede na to bi lahko sklepali, da namen vrha na Aljaski ni bil nikoli skleniti končnega mirovnega sporazuma. Tako Trump kot Putin nedvomno razumeta, da je takšen dogovor trenutno nemogoč. Namesto tega je bil namen srečanja, da se ZDA umaknejo iz Ukrajine, ne da bi priznale poraz, medtem ko Rusija še naprej napreduje. Za Washington to ustvarja politično krinko: Trump lahko trdi, da je poskusil z diplomacijo, medtem ko je breme vojne preložil na Evropo. Za Moskvo je prednost v postopnem slabljenju Ukrajine, saj ameriška logistična podpora bledi. Da bi spodbudila ameriški odhod, bi se Rusija lahko celo strinjala z začasnim premirjem in morda tudi z nejasnimi ameriškimi "varnostnimi jamstvi" - pri čemer bi Rusija in ZDA te predstavile kot pomembne koncesije oziroma zmage - čeprav takšna resnica verjetno ne bo obstala.

Najverjetnejši izid bo začasna otoplitev odnosov med ZDA in Rusijo, čeprav se bo širši geopolitični boj nadaljeval. In prava poraženca bosta Ukrajina in Evropa. Ukrajinci bodo še naprej umirali v vojni, ki je ne morejo dobiti, medtem ko bodo Evropejci še naprej plačevali račune. Sčasoma bodo tudi oni prisiljeni sprejeti dogovor pod ruskimi pogoji - vendar šele po nadaljnjem trpljenju. Tudi takrat bo Evropa ostala ujeta v sovražnem in militariziranem odnosu z Rusijo, z možnostjo ponovnega konflikta kadar koli. V najboljšem primeru vrh na Aljaski in njegove posledice nakazujejo začasno sprostitev v nenehnem spopadu med Zahodom in nastajajočim večpolarnim redom. V najslabšem primeru pa zagotavlja, da bosta Evropa in Ukrajina še naprej plačevali ceno za vojno, ki so jo ZDA že odločile pustiti za seboj.

Očitno se ruska propaganda pripravlja na to, da pokaže trenutno situacijo kot zmago, čeprav je rusija poleg ukrjine največja poraženka putinove vojne.

Čeprav rusija dejansko ni dosegla praktično ničesar od zastavljenega, ukrjina ni razorožena, kremelčj nima nekega vpliva na ukrjinsko politiko, vstop ukrjnie v eu je recej verjeten...zraven je izgublila pozicije v siriji, zakavkazju...sprožila ponovno oboroževanje evrope in se spravila v odvisnost od kitajske, kar je zadržavo ki sanja imperij precej nevzdražna pozicija.

gozdar1 je včeraj ob 16:19:40 izjavil:

Očitno se ruska propaganda pripravlja na to, da pokaže trenutno situacijo kot zmago, čeprav je rusija poleg ukrjine največja poraženka putinove vojne.

Čeprav rusija dejansko ni dosegla praktično ničesar od zastavljenega, ukrjina ni razorožena, kremelčj nima nekega vpliva na ukrjinsko politiko, vstop ukrjnie v eu je recej verjeten...zraven je izgublila pozicije v siriji, zakavkazju...sprožila ponovno oboroževanje evrope in se spravila v odvisnost od kitajske, kar je zadržavo ki sanja imperij precej nevzdražna pozicija.

Imaš prav. Zgornji citiran članek res tako deluje. "Zmagali smo, kljub temu da nismo".
V bistvu bodo še šli v minus, ker se bodo Ukrajinci oborožili do zob.

Malidelničar je včeraj ob 15:41:13 izjavil:

Pac-Man: kako lahko eni na ta konflikt gledajo z očmi že preživele logike razredne "solidarnosti"?

Nekateri nočejo oz. ne morejo priznat, da jih ruski imperializem ne moti in se potem skrivajo za razredno solidarnostjo.



Francoz, ki mapira fronto, razloži, zakaj Ukrajina ne more brez boja predat preostanka Donecka:

https://x.com/clement_molin/status/1957...
https://threadreaderapp.com/thread/1957...

Zakaj predaja Donbasa za Ukrajino ne pride v poštev? 🇺🇦

Donald Trump 🇺🇸 bo od Zelenskega zahteval, naj v zameno za prekinitev ognja Rusiji preda Donbas 🇷🇺.

To bi pomenilo, da bi Rusiji brez boja predali 9 velikih mest in glavne utrdbe.

Morda se zdi, da je predaja Donbasa rešitev za pomiritev Putina in dosego premirja ali celo miru med Ukrajino in Rusijo.

Vendar tega ne more sprejeti nobena ukrajinska vlada iz nekaj preprostih razlogov.

Pri tem govorimo predvsem o nezasedenem delu Donetske oblasti, saj je severni del Luhanske oblasti večinoma podeželski in je bil spomladi leta 2022 zavzet brez večjih spopadov.

To je tisto, kar je Rusija zasedla v 30 mesecih (po zadnji ukrajinski protiofenzivi).

Kot navaja @M0nstas, je to 5100 km² v 30 mesecih, kar pomeni, da je še vedno treba pridobiti 6500 km².

V 5100 km2 štejemo tudi ta mesta:

-Bakhmut (največja ruska pridobitev v 3 letih) 80k prebivalcev
-Avdijivka 35 tisoč prebivalcev
-Toretsk 35 tisoč prebivalcev
-Selydove 24k prebivalcev
-Kourakhove 20 tisoč prebivalcev
- več kot 15 tisoč

Tako je Rusija v treh letih spopadov, v katerih so glavni boji potekali v Donetski regiji, zavzela le eno "veliko" mesto (80 tisoč prebivalcev) in manjša mesta, ki so bila vsa na obrobju Donecka.

Za velika mesta v ukrajinskem Donbasu se morajo še vedno boriti.
Med 6500 km2, ki jih je treba zavzeti, štejemo :

-Kramatorsk 160k prebivalcev
-Slovjansk 120k prebivalcev
-Kostiantynivka 75k prebivalcev
-Pokrovsk 65 tisoč prebivalcev
-Droujkivka 60k prebivalcev
-Mirnograd 50 tisoč prebivalcev
-Dobropila 30 tisoč prebivalcev
-Lyman 22 tisoč prebivalcev
-Siversk 12 tisoč prebivalcev

Samo v dolini Sloviansk-Kostiantynivka je 415k prebivalcev...

Kdo bi bil tako nor, da bi brez boja prepustil mesta z več kot 600 tisoč prebivalci, medtem ko je Rusija v treh letih vojne zavzela le mesta s skupno 250 tisoč prebivalci?

Pri tem ne smemo pozabiti, da ima to območje industrijski in rudarski potencial, čeprav je bil delno uničen v 11 letih vojne.

Pri tem je treba upoštevati tudi ceno za Rusijo. Rusija nenehno pritiska na regijo. Predvsem s pehoto, saj je Ukrajina zgradila velike protioklepne objekte in množično uporablja brezpilotna letala.

To ima za Rusijo ogromno človeško ceno.

Zato se Putin ne želi boriti za Pokrovsk, Kramatorsk ali Slovjansk.

Izgubil bi preveč ljudi, operacija bi trajala veliko dlje, njegovo gospodarstvo pa bi še naprej trpelo.

Z D. Trumpom želi doseči lažjo zmago.

Ukrajina je zgradila tudi obsežne utrdbe v regiji Doneck. To območje je zlahka branljivo. Tam so ogromna mesta, industrijski kompleksi, rudniki in podzemlje.

Vsakič, ko je na voljo polje ali drevesna meja, tam stojijo ukrajinske utrdbe.

Na tem območju stoji velik del ukrajinske "nove donbaške linije".

Poteka od južnega dela nezasedenega dela regije do Iziuma, Harkova in zdaj celo do mesta Sumy!

Tukaj je zemljevid, ki prikazuje, kaj bi se zgodilo s to regijo v rokah Rusije.

Brez velikih utrdb, odprt teren za nadaljnje ofenzivne akcije v osrednjo Ukrajino, za prodor v Dnipro, Poltavo, Zaporožje ali Harkovsko regijo.

Če bo regija brez boja prepuščena Putinu, bodo ruske sile 10 km oddaljene od Iziuma, 26 km od Lozove in 55 km od Pavlohrada.

To so edina mesta zahodno od Donbasa, pred Dniprom (120 km) in Poltavo (175 km).

Ukrajinski vojaki se ne želijo odpovedati Donbasu, svoji regiji, regiji, za katero so se borili 11 let in v kateri so izgubili tovariše.

Putin jim ne bo dal ničesar v zameno, ne Hersona, ne Zaporožja, ne Harkova. Zato jih to ne zanima.
Toda če Ukrajina ni pripravljena prepustiti Donbasa Rusiji brez boja, kaj se bo zgodilo ?

Verjetno ne bo miru, Rusija bo še naprej pritiskala in počasi zavzemala regijo, morda pa bo prisiljena prenehati.
Rusko gospodarstvo je v veliki meri ostalo nedotaknjeno.

Če bodo jutri ukrajinski droni in rakete uničevali rusko gospodarstvo (tovarne, rudnike, naftne in plinske objekte, pristanišča ...), bo Putin morda prisiljen prenehati.

Ker Trump in ZDA ne sodelujejo, je zdaj naloga Evrope, da še naprej podpira Ukrajino, dokler se je ta pripravljena boriti.

Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Poljska, Italija, baltske in severne države morajo postati tudi prava zaledna baza Ukrajine.

windigo je včeraj ob 17:46:15 izjavil:

Pithlit je včeraj ob 16:50:18 izjavil:

Članke (vsaj v resnih publikacijah) pišejo novinarji in so bazira ni na preverljivih dejstvih in virih.

Kolumne so pa bolj ali manj fantazijski lepopisi. Nekatere je dost zabavno brat, drugih pač ne. Ampak ponavadi so osnovane na intimnem razmišljanju pisarja. Recimo Mazzini-ja, pri nas.

Intimno razmišljanje je vseeno boljše od v bistvu neartikuliranih partikularnih političnih ciljev. Slednje dobivamo od uradnih inštitucij. Recimo kako je Putin grožnja celotni Evropi (ko so šanse, da bi pri 70+ živ dočakal že zasedbo Ukrajine recimo do Dnjepra, kar slabe).

Ne, ni. Ker kolumno lahko piše tudi Windigo s šestimi razredi osnovne šole ki misli da je preveč pameten za vse ostale. Sej tja in sem mu bo kdo nasedel, ampak to še ne pomeni da je njegova kolumna vredna počenega groša. V bistvu je vsaka kolumna na nivoju neke barske debate. In nič več.

Pithlit je včeraj ob 18:15:27 izjavil:

Ne, ni. Ker kolumno lahko piše tudi Windigo s šestimi razredi osnovne šole ki misli da je preveč pameten za vse ostale. Sej tja in sem mu bo kdo nasedel, ampak to še ne pomeni da je njegova kolumna vredna počenega groša.

Vseeno bolje, kot da bi bil ali manipulativen ali pa sploh nezavedajoč se, kaj se zares dogaja okrog njega. Za slednje glej pod geslom evropska politika.

JohnyQ_ je včeraj ob 18:16:45 izjavil:

windigo je včeraj ob 17:46:15 izjavil:

Pithlit je včeraj ob 16:50:18 izjavil:

Članke (vsaj v resnih publikacijah) pišejo novinarji in so bazira ni na preverljivih dejstvih in virih.

Kolumne so pa bolj ali manj fantazijski lepopisi. Nekatere je dost zabavno brat, drugih pač ne. Ampak ponavadi so osnovane na intimnem razmišljanju pisarja. Recimo Mazzini-ja, pri nas.

Intimno razmišljanje je vseeno boljše od v bistvu neartikuliranih partikularnih političnih ciljev. Slednje dobivamo od uradnih inštitucij. Recimo kako je Putin grožnja celotni Evropi (ko so šanse, da bi pri 70+ živ dočakal že zasedbo Ukrajine recimo do Dnjepra, kar slabe).

To ne drži, ker vsako gostilniško nabijanje in širjenje Ruske propagande nima nobene dodane vrednosti.

Širjenje zahodne propagande pa ima vrednost? Pri covidu smo videli, da je bila napačna.

windigo je včeraj ob 18:18:28 izjavil:

Pithlit je včeraj ob 18:15:27 izjavil:

Ne, ni. Ker kolumno lahko piše tudi Windigo s šestimi razredi osnovne šole ki misli da je preveč pameten za vse ostale. Sej tja in sem mu bo kdo nasedel, ampak to še ne pomeni da je njegova kolumna vredna počenega groša.

Vseeno bolje, kot da bi bil ali manipulativen ali pa sploh nezavedajoč se, kaj se zares dogaja okrog njega. Za slednje glej pod geslom evropska politika.

Sem prebral tisto kolumno in je mlatenje prazne slame, zavajanje in kar direktno laganje.
Pač na nivoju gostilniški debate Po 6ih Pirih.

Tako da tu ne gre za nobeno globoko zavedanje ampak navadno pedlanje ruske propagande in teorij zarote.

alternative je včeraj ob 18:22:41 izjavil:

JohnyQ_ je včeraj ob 18:16:45 izjavil:

windigo je včeraj ob 17:46:15 izjavil:

Pithlit je včeraj ob 16:50:18 izjavil:

Članke (vsaj v resnih publikacijah) pišejo novinarji in so bazira ni na preverljivih dejstvih in virih.

Kolumne so pa bolj ali manj fantazijski lepopisi. Nekatere je dost zabavno brat, drugih pač ne. Ampak ponavadi so osnovane na intimnem razmišljanju pisarja. Recimo Mazzini-ja, pri nas.

Intimno razmišljanje je vseeno boljše od v bistvu neartikuliranih partikularnih političnih ciljev. Slednje dobivamo od uradnih inštitucij. Recimo kako je Putin grožnja celotni Evropi (ko so šanse, da bi pri 70+ živ dočakal že zasedbo Ukrajine recimo do Dnjepra, kar slabe).

To ne drži, ker vsako gostilniško nabijanje in širjenje Ruske propagande nima nobene dodane vrednosti.

Širjenje zahodne propagande pa ima vrednost? Pri covidu smo videli, da je bila napačna.

Po natolcecanjih vas antivaxerjev bi morali biti cepljeni že 5x mrtvi.

Antivax bedaki in rusofili, presek teh dveh množic je izjemno velik.

windigo je včeraj ob 18:24:03 izjavil:

Pithlit je včeraj ob 18:19:41 izjavil:

Torej s teboj debatiramo na nivoju pijanca za šankom. Dobro za vedet.

Saj ves čas debatirate na tem nivoju. Recimo ti pozivaš vsakega na dvoboj, če je sreča mila in promili nizki, samo verbalni, v par primerih pa, če prav pomnim, si hotela tudi fizično se srečat/obračunat s sogovorniki.

A veš kako gre una... Včasih se je pač treba spustit na vaš nivo da vam potegne. Ker argumentirane debate itak niste zmožni. Ko vas kdo kaj povpraša kar tekmujete med sabo kdo bo čim bolj za bluzil sam da ni treba odgovorit. V takih primerih jaz kar ogledalo nastavim... Sam zanimivo kako takoj ko vanj pogledate greste jokat kolk sm js nasilna.

alternative je včeraj ob 18:22:41 izjavil:

Širjenje zahodne propagande pa ima vrednost? Pri covidu smo videli, da je bila napačna.

Smo močno na off, ampak verjamem, da si pri covidu ne želiš "vzhodne propagande":

Videos Show Chinese Officials Welding People Inside Homes to Impose Coronavirus Quarantine

Chalky je včeraj ob 19:12:33 izjavil:

Očitno Rusi ne želijo miru. Da o nadaljnjem bombardiranju Ukrajine niti ne govorim. Kot kaže Rusi spet blefirajo.

Če bi si želeli miru, ne bi napadli sosednje države.
Pogovarjajo se s Trumpom, ker mislijo, da jim bo uredil predajo ukrajinskega ozemlja, Ukrajina pa bi dobila podobna jamstva kot 1994. Torej nič.

The object that exploded in Poland today was actually a Russian "Shahed" drone -- the country's Foreign Ministry

What should NATO do?

What will NATO do?

NATO bo naredi kaka

Pac-Man je včeraj ob 20:18:56 izjavil:

Mirovni sporazum je mrtev, Rusija hoče pri vseh varnostnih garancijah Ukrajini veto zase in za Kitajsko. Varnostni svet ZN 2.0.

https://x.com/ChristopherJM/status/1958...

Varnostna zagotovila, ki sta jih Trump in njegov odposlanec Witkoff trdila, da jima je uspelo pridobiti od Rusije, niso takšna, kot se zdijo. Kot je danes pojasnil ruski minister za zunanje zadeve Lavrov, se stališče Kremlja od istanbulskega protokola iz leta 2022 ni spremenilo, kar pomeni, da bi Moskva pristala le na varnostna jamstva, ki bi ji zagotavljala pravico veta pri morebitnem odzivu: "Rusija se strinja, da je treba varnostna jamstva za Ukrajino zagotoviti na enakopravni podlagi ob sodelovanju držav, kot so Kitajska, ZDA, Velika Britanija in Francija."

Več od ruskega zunanjega ministra Lavrova, ki je ponovil, da se kljub nedavnemu navalu diplomacije trdno stališče Rusije ni spremenilo:

🔹 Morebitni vrh Rusija-Ukrajina-ZDA ne bi smel poslabšati razmer, zato je treba takšna srečanja skrbno pripraviti.

🔹 Moskva ne bo pristala na to, da se jamstva kolektivne varnosti za reševanje ukrajinske krize sprejmejo brez sodelovanja Rusije.

🔹 Rusija se strinja, da je treba varnostna jamstva za Ukrajino zagotoviti na enakopravni podlagi s sodelovanjem držav, kot so Kitajska, ZDA, Velika Britanija in Francija.

🔹 Rusija meni, da se je treba pri vprašanju varnostnih jamstev za Ukrajino osredotočiti na razvoj dogodkov, dosežen med pogajanji v Istanbulu leta 2022.

🔹 Rusija je pripravljena razpravljati o političnih vidikih dogovora z Ukrajino, vendar od Kijeva še ni prejela odgovora na predlog o oblikovanju treh delovnih skupin v okviru istanbulskega procesa.

🔹 Rusija pričakuje, da bodo ZDA Kijevu pojasnile pomen oblikovanja delovnih skupin za Ukrajino, saj bi bil to pomemben korak za dvig ravni pogajanj.

🔹 Rusija še ne vidi diplomatskih korakov EU glede ukrajinskega dogovora, obstajajo le poskusi spremembe Trumpovega stališča, da bi ZDA ostale dobavitelj orožja Ukrajini.

Menim, da je možnost za srečanje med Zelenskim in Putinom pred koncem avgusta popolnoma enaka nič. Po tem pa je zelo majhna ali nična. Vrh Putin-Zelenski je Trumpova fantazija. Zdi se, da je Putina napačno razumel ali pa ga je ta zavedel.

Lavrov je danes dejal:

"Putin je potrdil, da je pripravljen nadaljevati neposredna rusko-ukrajinska pogajanja, ki so potekala v Istanbulu." In da je Putin pripravljen "dvigniti raven delegacij". Toda to ni Putinova izjava, da se je pripravljen srečati z Zelenskim.

Mirovni sporazum nikoli sploh ni bil živ.

Unilseptij je včeraj ob 21:54:57 izjavil:

No, vsekakor je začetek in nekaj, kar bi morala sprožiti Evropa že tri leta nazaj, tudi preko ZN, itd.... tudi te izjave Lavrova ne onemogočajo nadaljnjih pogovorov. Če se bodo resna pogajanja nadaljevala, bo prej ali slej prišlo do dogovora. Ker vsi vedo, da so ta varnostna zagotovila samo megla, gre v ozadju verjetno za denar in kako donosno bo "investirati" v obrambo Ukrajine tudi v prihodnosti... če bo res nevtralna, potem ne bo imela močne vojske in kako bomo potem zapravili orožarski denar, ki so si za zagotovili.

Bla bla bla.
Rusija naj spoka domov pa ne rabimo orožja.

Kakšni obupani in obupni članki s strani Rusov in njihovih podrepnikov.