Forum » Omrežja in internet » Popolna opoved DNS-a
Popolna opoved DNS-a
Mojo80 ::
Ali je kdo morda kdaj kje zasledil kakšen članek, ki pojasnjuje vplive na družbo v primeru popolne odpovedi DNSa? (npr. na ravni države?)
hvala
hvala
starfotr ::
Ni problema, imamo v Sloveniji root DNS. In to se ne more zgodit.
http://www.arnes.si/infrastruktura/omre...
http://www.arnes.si/infrastruktura/omre...
Lonsarg ::
Internet je P2P kar se infrastrukture tiče (in DNS je del osnovne infrastruture in ne neka exstra storitev over-the-internet), torej popolna odpoved DNS je možno zgolj ob hkratni popolni odpovedi celotnega interneta, posebaj pogovarjati se zgolj o odpovedi DNS je torej brezpredmetno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Mojo80 ::
Ni problema, imamo v Sloveniji root DNS. In to se ne more zgodit.
http://www.arnes.si/infrastruktura/omre...
Vem. Gre za teoretično vprašanje. Ker odgovor nanj dobro ilustrira, kakšno "hrbtenico" internetu odraža DNS. Zato sprašujem.
Lonsarg ::
No če gre za teoretično je pa tako:
Brez DNS crkne ves public obični internet, ostane le še Freenet in torrenti ki so IP based (oziroma imajo svoj ekvivalent DNS sami implementirani direkt nad IP nivojem preko hashov)
Brez DNS crkne ves public obični internet, ostane le še Freenet in torrenti ki so IP based (oziroma imajo svoj ekvivalent DNS sami implementirani direkt nad IP nivojem preko hashov)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
rokp ::
Razcvet real-life izmenjave zapisov v hosts datoteki? Oglas v Delu: menjam pet (delujočih) vrstic za IP naslov od slo-tech.com. ;)
Mojo80 ::
Odlični odgovori, hvala :D
Pač, sem laik, še mal študiram. Kje se mi je zataknilo: DNS se pogosto predstavlja kot "ker si ljudje IP naslove težko zapomnimo, nam DNS pomaga pretvoriti domeno v IP naslov". Kar da laiku (meni) misliti, da se mašine brez DNS zlahka pogovarjajo med sabo. A brez DNS tudi mašine ne morejo najti iskanih IP naslovov? Oziroma, imaš bazo IP naslovov, s katerimi se mašina povezuje in se pač povezuje po layerjih izven DNS-a? (tole zadnje je čisti strel v temo verjetno - ampak, kdor praša je butl neki časa, kdor pa ne, pa skoz :D)
Še enkrat hvala za prijazna pojasnila ;)
Pač, sem laik, še mal študiram. Kje se mi je zataknilo: DNS se pogosto predstavlja kot "ker si ljudje IP naslove težko zapomnimo, nam DNS pomaga pretvoriti domeno v IP naslov". Kar da laiku (meni) misliti, da se mašine brez DNS zlahka pogovarjajo med sabo. A brez DNS tudi mašine ne morejo najti iskanih IP naslovov? Oziroma, imaš bazo IP naslovov, s katerimi se mašina povezuje in se pač povezuje po layerjih izven DNS-a? (tole zadnje je čisti strel v temo verjetno - ampak, kdor praša je butl neki časa, kdor pa ne, pa skoz :D)
Še enkrat hvala za prijazna pojasnila ;)
OrkAA ::
Vecina interneta se med sabo pogovarja s pomocjo DNSa, v vecini primerov tudi znotraj lokalnega omrezja.
Predstavljaj si npr. kako deluje Youtube. Scenarij bom sicer poenostavil, ampak v realnosti ne deluje bistveno drugace.
Recimo, da ima Youtube 2 tipa streznikov:
1. Web streznike (www.youtube.com), ki prikazujejo spletno stran
2. Video streznike (video.youtube.com), ki servirajo video, ki se predvaja na spletni strani.
Youtube ima na tisoce obeh tipov streznikov. Ce bi hotel, da vsa komunikacija poteka brez DNS, potem bi vsi strezniki morali poznat IPje vseh ostalih streznikov. Ce bi se en izmed serverjev pokvaril, bi moral IP vzet iz spiska in ga nadomestit z novim in posodobit spisek na vseh streznikih.
Tako infrastrukturo lahko poenostavis z DNSom. Edina stvar, ki jo morajo web strezniki poznat je domena "video.youtube.com". Ce zelijo predvajat video, potem naredijo poizvedbo na video.youtube.com in dobili bodo seznam IPjev streznikov, ki so sposobni servirat zahtevan video.
Na tak nacin prestavis "routing" logiko v eno samo komponento (DNS), namesto da bi jo implementiral direktno na streznikih.
V realnosti je sicer stvar dosti bolj komplicirana, ker so vmes se load-balancerji in podobni strezniki, ki skrbijo, da je obremenitev enakomerno razporejena po video streznikih oz. da se v poizvedbi dejansko vrnejo samo strezniki, ki video imajo in ne kar vsi skupaj.
V primeru, da gre komunikacija cez javni internet in med razlicnimi firmami, potem pa sploh potrebujes DNS, ker bi sicer morale firme stalno ena drugi posiljat spiske svojih trenutno aktualnih IPjev.
Predstavljaj si npr. kako deluje Youtube. Scenarij bom sicer poenostavil, ampak v realnosti ne deluje bistveno drugace.
Recimo, da ima Youtube 2 tipa streznikov:
1. Web streznike (www.youtube.com), ki prikazujejo spletno stran
2. Video streznike (video.youtube.com), ki servirajo video, ki se predvaja na spletni strani.
Youtube ima na tisoce obeh tipov streznikov. Ce bi hotel, da vsa komunikacija poteka brez DNS, potem bi vsi strezniki morali poznat IPje vseh ostalih streznikov. Ce bi se en izmed serverjev pokvaril, bi moral IP vzet iz spiska in ga nadomestit z novim in posodobit spisek na vseh streznikih.
Tako infrastrukturo lahko poenostavis z DNSom. Edina stvar, ki jo morajo web strezniki poznat je domena "video.youtube.com". Ce zelijo predvajat video, potem naredijo poizvedbo na video.youtube.com in dobili bodo seznam IPjev streznikov, ki so sposobni servirat zahtevan video.
Na tak nacin prestavis "routing" logiko v eno samo komponento (DNS), namesto da bi jo implementiral direktno na streznikih.
V realnosti je sicer stvar dosti bolj komplicirana, ker so vmes se load-balancerji in podobni strezniki, ki skrbijo, da je obremenitev enakomerno razporejena po video streznikih oz. da se v poizvedbi dejansko vrnejo samo strezniki, ki video imajo in ne kar vsi skupaj.
V primeru, da gre komunikacija cez javni internet in med razlicnimi firmami, potem pa sploh potrebujes DNS, ker bi sicer morale firme stalno ena drugi posiljat spiske svojih trenutno aktualnih IPjev.
Mojo80 ::
Ohoho, OrkAA, vrhunska ponazoritev!
Kaj pa recimo strežniški sistemi korporacij ali pa recimo strežniški sistemi energetike in podobno - tudi oni uporabljajo DNS? Recimo, kar se razumevanja tiče, mi nese do tu, da uporabnik vtipka domeno in mašina prek root in drugih podrejenih strežnikov, poišče IP naslov.
Ampak recimo da imaš v današnji arhitekturi interneta dva sistema, ki si redno pošiljata podatke - tudi tu ne gre brez DNS layerja? Da v zgodbi ni recimo nobene spletne strani ampak gre samo za komunikacijo na relaciji omrežje - omrežje?
Pa res hvala vsem za odgovore - če kdo pozna še kakšen fajn link do kakšnega ustrezno informativnega videa, se pa tudi priporočam. ;) Pomoje je iz mojih vprašanja kar jasno, kaj mi ni jasno :D
Kaj pa recimo strežniški sistemi korporacij ali pa recimo strežniški sistemi energetike in podobno - tudi oni uporabljajo DNS? Recimo, kar se razumevanja tiče, mi nese do tu, da uporabnik vtipka domeno in mašina prek root in drugih podrejenih strežnikov, poišče IP naslov.
Ampak recimo da imaš v današnji arhitekturi interneta dva sistema, ki si redno pošiljata podatke - tudi tu ne gre brez DNS layerja? Da v zgodbi ni recimo nobene spletne strani ampak gre samo za komunikacijo na relaciji omrežje - omrežje?
Pa res hvala vsem za odgovore - če kdo pozna še kakšen fajn link do kakšnega ustrezno informativnega videa, se pa tudi priporočam. ;) Pomoje je iz mojih vprašanja kar jasno, kaj mi ni jasno :D
rokp ::
Seveda gre marsikaj tudi cisto lepo brez DNSja. Napisi recimo "ping 1.1" in se cudi (nic DNSja, pa se IP je malce poseben ;).
OrkAA ::
rokp, ironicno je 1.0.0.1 ravno DNS streznik :)
Mojo80: Tezko komentiram energetiko in podobne, ker ne poznam specifik njihovih sistemov. V grobem pa lahko recem, da se DNS uporablja pri veliki vecini infrastruktur.
Sam sem postavil ze kar nekaj vecjih sistemov, ki so skoraj vedno vkljucevali DNS. En primer, ko ga recimo nisem uporabil je bila integracija s firmo, ki je klicala nas servis in je celoten cikel HTTP requesta MORAL bit pod 100ms. Ce moras pred requestom naredit se DNS query, se ti hitro lahko zgodi, da porabis prevec casa.
Drug primer, ki se ga lahko spomnim so sistemi, ki delajo IP whitelisting. Torej, firewall ruli na obeh straneh dovoljujejo komunikacijo izkljucno v primeru, da imata client in server tocno dolocen IP. To je zastarel nacin avtentikacije, ki pa se se vedno kar pogosto uporablja. V takih primerih je DNS odvec, ker moras v vsakem primeru hardcodat IP na obeh straneh.
Lahko ti pa podam se en primer, zakaj DNS poenostavi upravljanje s serverji.
Predstavljaj si, da imas server, ki zacne javljat neko napako in ga moras zamenjat. Ce hoces opravit menjavo brez da bi ogrozil uptime svojega servisa, potem serverja ne mores kar ugasnit in ga nadomestit z drugim. Rabis boljsi nacin in tu ti DNS zelo pomaga.
Recimo, da je okvarjen server dosegljiv preko "backend.server.com" in ima IP 10.0.0.1
1. Dodas nov streznik, ki dobi IP 10.0.0.2
2. Prekopiras aplikacijo (in podatke) iz starega na nov streznik. V tem trenutku sta oba posinhronizirana vendar promet prihaja le na starega.
3. Spremenis DNS vnos za "backend.server.com" na IP 10.0.0.2
4. V roku parih minut bodo clienti zaznali, da DNS vnos kaze na nov IP in scasoma zaceli posiljat promet tja
5. Ko vidis, da na starem serverju ni vec prometa, ga lahko mirne duse odklopis.
In evo, uspelo ti je zamenjat server, brez da bi kdorkoli od zunaj opazil.
Mojo80: Tezko komentiram energetiko in podobne, ker ne poznam specifik njihovih sistemov. V grobem pa lahko recem, da se DNS uporablja pri veliki vecini infrastruktur.
Sam sem postavil ze kar nekaj vecjih sistemov, ki so skoraj vedno vkljucevali DNS. En primer, ko ga recimo nisem uporabil je bila integracija s firmo, ki je klicala nas servis in je celoten cikel HTTP requesta MORAL bit pod 100ms. Ce moras pred requestom naredit se DNS query, se ti hitro lahko zgodi, da porabis prevec casa.
Drug primer, ki se ga lahko spomnim so sistemi, ki delajo IP whitelisting. Torej, firewall ruli na obeh straneh dovoljujejo komunikacijo izkljucno v primeru, da imata client in server tocno dolocen IP. To je zastarel nacin avtentikacije, ki pa se se vedno kar pogosto uporablja. V takih primerih je DNS odvec, ker moras v vsakem primeru hardcodat IP na obeh straneh.
Lahko ti pa podam se en primer, zakaj DNS poenostavi upravljanje s serverji.
Predstavljaj si, da imas server, ki zacne javljat neko napako in ga moras zamenjat. Ce hoces opravit menjavo brez da bi ogrozil uptime svojega servisa, potem serverja ne mores kar ugasnit in ga nadomestit z drugim. Rabis boljsi nacin in tu ti DNS zelo pomaga.
Recimo, da je okvarjen server dosegljiv preko "backend.server.com" in ima IP 10.0.0.1
1. Dodas nov streznik, ki dobi IP 10.0.0.2
2. Prekopiras aplikacijo (in podatke) iz starega na nov streznik. V tem trenutku sta oba posinhronizirana vendar promet prihaja le na starega.
3. Spremenis DNS vnos za "backend.server.com" na IP 10.0.0.2
4. V roku parih minut bodo clienti zaznali, da DNS vnos kaze na nov IP in scasoma zaceli posiljat promet tja
5. Ko vidis, da na starem serverju ni vec prometa, ga lahko mirne duse odklopis.
In evo, uspelo ti je zamenjat server, brez da bi kdorkoli od zunaj opazil.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: OrkAA ()
Bizkit45 ::
Recimo, da je okvarjen server dosegljiv preko "backend.server.com" in ima IP 10.0.0.1
1. Dodas nov streznik, ki dobi IP 10.0.0.2
2. Prekopiras aplikacijo (in podatke) iz starega na nov streznik. V tem trenutku sta oba posinhronizirana vendar promet prihaja le na starega.
3. Spremenis DNS vnos za "backend.server.com" na IP 10.0.0.2
4. V roku parih minut bodo clienti zaznali, da DNS vnos kaze na nov IP in scasoma zaceli posiljat promet tja
5. Ko vidis, da na starem serverju ni vec prometa, ga lahko mirne duse odklopis.
In evo, uspelo ti je zamenjat server, brez da bi kdorkoli od zunaj opazil.
jst bi samo dodal, reply na Orkin primer.
ni čisto res, da je DNS tisti "pravi" usmerjevalnik, ki routa requeste (v praksi je tako kot je napisal). Zadaj ima pa glavno vlogo router ali load balancer, ki requeste pošilja na "backend.server.com", ta pa zopet dela po IP protokolu, kjer administrator nastavi kam naj pošilja klientove zahtevke (.1 ali .2). To se da doseči brez DNSja, če klient pošlje ta isti zahtevek na public IP, kjer je skonfiguriran LB ali router, torej zadeva funkconira brez DNSja, ampak je z DNSjem veliko lažje, saj si je nek alias lažje zapomniti kot IP :)
rokp ::
DNS streznik vpises z IPjem (bodisi lokalno na racunalniku bodisi admin DHCP poola). Pa tudi DNS serverji, razen za lokalne domene, ne znajo nic resolvati, ce nimajo vpisanega vsaj kaksnega IPja (bodisi kot forwarder, bodisi v root servers datoteki).
OrkAA ::
Ja seveda, saj DNS ni alternativa IPjem ampak le podporni mehanizem, ki jih naredi lažje za uporabo.
Mojo80 ::
HotBurek ::
Lokalna domena je:
- domena, ki ima takšen TLD, ki ga ni na seznamu: List of Internet top-level domains @ Wikipedia
(Npr. slo-tech.krneki, kjer "krneki" ni na seznamu TLD in je posledično "lokalna domena". Pogosta lokalna domena je slo-tech.local)
- registrirana domena slo-tech.com, kjer DNS strežnik za to domeno ni registriran/objavljen, obstaja pa DNS strežnik v privatnem 10.0.0.0/24 omrežju podjeta LOL. Le-ta je dosegljiv zgolj tistim v privat mreži, iz public pa pač ne.
- domena, ki ima takšen TLD, ki ga ni na seznamu: List of Internet top-level domains @ Wikipedia
(Npr. slo-tech.krneki, kjer "krneki" ni na seznamu TLD in je posledično "lokalna domena". Pogosta lokalna domena je slo-tech.local)
- registrirana domena slo-tech.com, kjer DNS strežnik za to domeno ni registriran/objavljen, obstaja pa DNS strežnik v privatnem 10.0.0.0/24 omrežju podjeta LOL. Le-ta je dosegljiv zgolj tistim v privat mreži, iz public pa pač ne.
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
rokp ::
Jaz sem z "lokalna" mislil tako, ki obstaja na doticnem strezniku (ponavadi tam, kjer je doticni streznik primarni/sekundarni DNS streznik za to domeno).
HotBurek ::
Ok i see. Za tak strežnik bi lahko rekli, da je autoritativan (ne vem, če je pravilno napisano, me jebe tale slovenčina) za domeno buuurek.com, kar pomeni, da bo odgovor poiskal kar v lastni bazi.
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
Mojo80 ::
Lokalna domena je:
- domena, ki ima takšen TLD, ki ga ni na seznamu: List of Internet top-level domains @ Wikipedia
(Npr. slo-tech.krneki, kjer "krneki" ni na seznamu TLD in je posledično "lokalna domena". Pogosta lokalna domena je slo-tech.local)
- registrirana domena slo-tech.com, kjer DNS strežnik za to domeno ni registriran/objavljen, obstaja pa DNS strežnik v privatnem 10.0.0.0/24 omrežju podjeta LOL. Le-ta je dosegljiv zgolj tistim v privat mreži, iz public pa pač ne.
Hvala za pojasnilo :) Vsak dan se kaj novega naučimo :)
Ok i see. Za tak strežnik bi lahko rekli, da je autoritativan (ne vem, če je pravilno napisano, me jebe tale slovenčina) za domeno buuurek.com, kar pomeni, da bo odgovor poiskal kar v lastni bazi.
A dejansko lahko za svoje mreže "furaš" tudi od ICANN-a odobrene TLD-je? Sem mislil, da lahko .com registriraš samo prek registrarjev, ki so povezani z registorm za .com?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mojo80 ()
Ales ::
Na svoji mreži lahko furaš kar hočeš, a je zelo slaba praksa, da izbiraš domene, ki so sicer v javni uporabi.
En lep primer tega je nedavno dogajanje okoli corp.com.
En lep primer tega je nedavno dogajanje okoli corp.com.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | ICANN izglasoval radikalno spremembo sistema vrhnjih domenOddelek: Novice / Omrežja / internet | 19978 (17899) | MrStein |
» | [Windows] DNS server through DHCP leaseOddelek: Omrežja in internet | 1082 (942) | BigWhale |
» | Vpis DNS strežnika v vrhnji DNSOddelek: Omrežja in internet | 8971 (7462) | kronik |
» | pddomenaOddelek: Omrežja in internet | 3035 (2687) | Gwanaroth |
» | DNS strežnikOddelek: Omrežja in internet | 7271 (6860) | jype |