Potrošnik in lokalno nakupovanje

Ideja je, da se denar zapravlja kar se da lokalno, boost lokalnega gospodarstva.

Za tehnične trgovine lahko povem tole:
Prvo preverjenje na spletu kaj je na tržišču in kakšne so okvirne cene nekega artikla, potem obisk lokalnih trgovin. Z leti se je izkazalo, da ta pristop deluje večina v trgovinah s stelažami. Deluje tudi če ima trgovina s prodajalcem javni cenik. Največkrat se zaplete, ker trgovci privzeto mislijo da kupec ni pripravljen. Naprej ne bom razlagal kaj naredi čas in lokalno okolje.
Ena od rešitev bi bila, da je vsak trgovec dolžan imeti spletne cenike oz alternative.

Kitajc dobiva vojno privzeto.

Imam primer v okolici. Prodajajo sezonsko zelenjavo za npr. 10 enot na kmetiji, dobis sveze. Enako kolicino lahko kupis v trgovski verigi za 6-7 enot, kjer je staro 1-3dni. Z izpadom gostinstva se je morala zelenjava prodati pod ceno.

No ja, kapitalizem kot kultura kupca bi preprečila raznorazne anomalije v cenah oz bi artikli ostajali po skladiščih.