Hoditi v službo, hoditi na delo

V čem je že fora ko nekdo reče da gre v službo, ali pa da gre na delo,...?
ena takšna ali podobna poved je ki se uporablja pogosto, vendar je napačna.
slišal sem že parkrat ko je kdo v skupini razlagal, vendar je šlo mimo mene ker nisem poslušal. me pa zdaj zanima da ne bom slučajno uporabil napačne.

na delo gre un, ki stoji s krampom NAD zemljo.
v službo pa gre un, ki gre v lepo toplo sobico čičat. :D

mulc007 je 18. feb 2019 ob 23:48 izjavil:

ve mene mal hecate ane?

Predvsem iz sebe brijejo norce, a se tega ne zavedajo.

mulc007 je 18. feb 2019 ob 23:48 izjavil:

Ker če nekdo hodil v službo da zasluži,zakaj bi potem nekdo hodil na delo? Zato da se nadela? :)

Raziskave kažejo, da so srečnejši tisti, ki vidijo smisel v svojem početju, ki presega zgolj pridobitev finančne kompenzacije.

Na delo načeloma hodijo tisti, ki ustvarjajo nekaj, v čemer vidijo smisel. V službo hodijo praktično vsi, ki so v delovnem razmerju.

Na koncu gre tako ali tako zgolj za fraze, ki so v uporabi zaradi etimoloških razlogov, ne pa zato, ker bi kdo želel kaj posebnega povedat - razen v posebnih primerih.

jaz rečem da grem v firmo, ali pa v office

"V službo" greš delat in dobiš plačo,
"na delo" greš pa delat in ne dobiš plače.

:)

delo je kjer delaš fizično. razni učitli, socialni delavci, na šalterjih in podobno ne delajo fizično. oni so tam v službi.

proizvodnja, delo na cesti, gozdarji,itd... so na delu

mulc007 je 18. feb 2019 ob 23:23 izjavil:

V čem je že fora ko nekdo reče da gre v službo, ali pa da gre na delo,...?
ena takšna ali podobna poved je ki se uporablja pogosto, vendar je napačna.
slišal sem že parkrat ko je kdo v skupini razlagal, vendar je šlo mimo mene ker nisem poslušal. me pa zdaj zanima da ne bom slučajno uporabil napačne.

morda ti to kaj pomaga: https://siol.net/siol-plus/kolumne/kako...

krneki0001 je 19. feb 2019 ob 08:03 izjavil:

kuall je 18. feb 2019 ob 23:37 izjavil:

na delo gre un, ki stoji s krampom NAD zemljo.
v službo pa gre un, ki gre v lepo toplo sobico čičat. :D

Se pravi tisti, ki čičamo v topli sobici, ne delamo?

seveda ne, ker slovenček kot delo poimuje edino fizično garanje, možganski napori za povprečneža ne obstajajo...: https://siol.net/siol-plus/kolumne/boj-...

Js grem pa "na tlako"

Stupid question....stupid answers.. what did you expect?

Cruz je 19. feb 2019 ob 09:18 izjavil:

Opazam pa, da jih veliko govori "na job". To me kar segreje.

Jaz grem pa vokat doga :)

Takšno vprašanje sem prejel dve leti nazaj od zunanje svetovalke (ne vem točno, kaj je bila), ko smo imeli letne razgovore na šihtu. Zgleda je nekaj na tem vprašanju. Kaj točno želijo slišat, pa ne vem.

c3p0 je 19. feb 2019 ob 10:53 izjavil:

Cruz je 19. feb 2019 ob 09:18 izjavil:

Opazam pa, da jih veliko govori "na job". To me kar segreje.

OK, ti spakedranti tudi "doga vokajo" in podobno.

A ne? Ta mularija nevzgojena, ki uporablja popacenke, namest da bi hodila na siht.

Jaz hodim v službo, zato da lahko hodim v službo.

V službo greš, če delaš samo za mesečno plačilo, in vidiš to službo kot nujno zlo. Delat pa greš, če v tem relativno uživaš in bi opravljal to dejavnost tudi če ne bi bil plačan.
Kao.

spegli je 19. feb 2019 ob 20:00 izjavil:

Na 202 je bilo danes vprašanje, kam usmeriti mlajše pri odločanju za srednjo šolo ali fax. Kaj mislite ?

Definitivno faks.

To vedno recejo. Kot da izumljajo toplo vodo.

Največji problem je matematika, tistim, ki ne dela težav - strojništvo, elektro, računalniška smer, tistim, katerim je matematika tabula rasa pa družboslovne usmeritve in pričakovanje dolgotrajnega iskanja dela v prihodnosti.
Sicer pa vse oblike poklicnih šol, je perspektiva v tujini velika, če je že doma ni. Ročna dela so v tujini vedno bolj plačana, saj je na vseh področjih pomanjkanje frišnega kadra - avtomehanik, avtoelektričar, klepar (vseh usmeritev), ključavničar, orodjar, urar, čevljar, edino frizerk je še dovolj za enkrat.

Vse vrste zdravstvenih usmeritev - srednja medicinska, fizioterapevti, medicinska fakulteta (pogoji precej visoki),.....

Najslabša perspektiva - FDV, pravo, ekonomija, upravna, skratka vse družboslovne, razen jezikov.